Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
zevale (62)
- izobraževálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor izobražuje: izobraževalci ljudstva ♪
- izobraževálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izobraževanje: izobraževalni tečaji; izobraževalne oddaje po radiu; izobraževalno društvo / izobraževalni postopek; izobraževalna učinkovitost šole / izobraževalna politika / izobraževalni center; vzgojno-izobraževalna ustanova ♦ ped. izobraževalna vrednost pouka; splošno izobraževalna šola šola, ki daje splošno izobrazbo ♪
- izraževálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. izpovedovalec: umetnik je izraževalec najgloblje resnice o življenju / izraževalci razredne ideologije ♪
- izraževálen -lna -o prid. (ȃ) redko izrazen: izraževalna možnost / izraževalno sredstvo ♪
- izvaževálen -lna -o prid. (ȃ) mont. izvažalen: izvaževalna naprava ♪
- oboroževálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na oboroževanje: oboroževalna tekma; zaustaviti oboroževalno tekmovanje / oboroževalna industrija ♪
- oboževálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) nav. ekspr. kdor koga obožuje: zavrnila je vse svoje oboževalce; imeti velik krog oboževalcev / oboževalec narave / oboževalec gledališča ljubitelj ♪
- obteževálen -lna -o prid. (ȃ) obtežilen: obteževalni kamni ♦ jur. obteževalne okoliščine okoliščine, ki vplivajo na odmero večje kazni ♪
- obtoževálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor obtožuje: namesto da bi jo branil, je bil njen obtoževalec // zastar. tožilec: javni obtoževalec ♪
- omalovaževálen -lna -o prid. (ȃ) omalovažujoč: omalovaževalen gib, glas; omalovaževalne izjave omalovaževálno prisl.: omalovaževalno govoriti o čem ♪
- onesnaževálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor onesnažuje: kaznovati onesnaževalce; onesnaževalci okolja; kemična tovarna je glavni onesnaževalec zraka v kraju ♪
- ovlaževálec -lca [lc in u̯c] m (ȃ) priprava za ovlaževanje, vlaženje zraka: uravnavati vlažnost z rosilci in ovlaževalci / na radiatorje so namestili pločevinaste ovlaževalce posode z vodo ♪
- pomnoževálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) ekon. število, ki kaže odnos med spremembo kake oblike izdatkov in celotnimi izdatki, ki jih ta sprememba povzroči; multiplikator: izračunati pomnoževalec ♪
- poniževálen -lna -o prid. (ȃ) ki ponižuje: ni hotel delati pod tako poniževalnimi pogoji; poniževalna kazen ♪
- preobraževálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) ekspr. kdor kaj preobražuje: preobraževalec narave ♪
- preobraževálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na preobraževanje: preobraževalni vplivi / preobraževalni procesi v družbi ♪
- prevaževálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) čeb. kdor prevaža čebele na pašo: prevaževalec je že odpeljal čebele ♪
- prevaževálen -lna -o prid. (ȃ) zastar. prevozen: prevaževalna dejavnost ♪
- razdruževálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razdruževanje: razdruževalni procesi / boriti se proti razdruževalnim prizadevanjem ♪
- razkuževálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor opravlja razkuževanje: delo razkuževalcev ♪
- razkuževálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razkuževanje: razkuževalna priprava; razkuževalno sredstvo / razkuževalna postaja ♪
- razmnoževálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor se (poklicno) ukvarja z razmnoževanjem besedila: razpisati delovno mesto razmnoževalca 2. redko razmnoževalni stroj: kupiti razmnoževalec ♪
- razmnoževálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razmnoževanje: razmnoževalni postopek / razmnoževalni stroj / razmnoževalna sposobnost ♪
- sámoizobraževálen -lna -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na samoizobraževanje: množično samoizobraževalno delo / raznovrstnost samoizobraževalnih oblik ♪
- splôšnoizobraževálen -lna -o prid. (ó-ȃ) nanašajoč se na izobraževanje, ki obsega osnove vseh glavnih področij človekove dejavnosti: splošnoizobraževalne oddaje; splošnoizobraževalni in strokovni predmeti ♦ ped. splošnoizobraževalna šola šola, ki daje splošno izobrazbo ♪
1 26 51