Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zeval (280)

1.      izluževálnica  -e ž (ȃ) delavnica, obrat za izluževanje ♪
2.      izobraževálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor izobražuje: izobraževalci ljudstva ♪
3.      izobraževálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izobraževanje: izobraževalni tečaji; izobraževalne oddaje po radiu; izobraževalno društvo / izobraževalni postopek; izobraževalna učinkovitost šole / izobraževalna politika / izobraževalni center; vzgojno-izobraževalna ustanova ♦ ped. izobraževalna vrednost pouka; splošno izobraževalna šola šola, ki daje splošno izobrazbo ♪
4.      izobraževalíšče  -a s (í) zastar. izobraževalna ustanova: žensko izobraževališče ♪
5.      izobraževálnica  -e ž (ȃ) knjiž., redko izobraževalna ustanova: večerna gimnazija je izobraževalnica odraslih ♪
6.      izraževálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. izpovedovalec: umetnik je izraževalec najgloblje resnice o življenju / izraževalci razredne ideologije ♪
7.      izraževálen  -lna -o prid. (ȃ) redko izrazen: izraževalna možnost / izraževalno sredstvo ♪
8.      izvaževálen  -lna -o prid. (ȃ) mont. izvažalen: izvaževalna naprava ♪
9.      oboroževálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na oboroževanje: oboroževalna tekma; zaustaviti oboroževalno tekmovanje / oboroževalna industrija ♪
10.      oboževálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) nav. ekspr. kdor koga obožuje: zavrnila je vse svoje oboževalce; imeti velik krog oboževalcev / oboževalec narave / oboževalec gledališča ljubitelj ♪
11.      oboževálka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) nav. ekspr. ženska, ki koga obožuje: imel je dosti oboževalk; to je darilo njegove oboževalke ♪
12.      obteževálen  -lna -o prid. (ȃ) obtežilen: obteževalni kamni ♦ jur. obteževalne okoliščine okoliščine, ki vplivajo na odmero večje kazni ♪
13.      obtoževálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor obtožuje: namesto da bi jo branil, je bil njen obtoževalec // zastar. tožilec: javni obtoževalec ♪
14.      omalovaževálen  -lna -o prid. (ȃ) omalovažujoč: omalovaževalen gib, glas; omalovaževalne izjave omalovaževálno prisl.: omalovaževalno govoriti o čem ♪
15.      onesnaževálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor onesnažuje: kaznovati onesnaževalce; onesnaževalci okolja; kemična tovarna je glavni onesnaževalec zraka v kraju ♪
16.      ovlaževálec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ) priprava za ovlaževanje, vlaženje zraka: uravnavati vlažnost z rosilci in ovlaževalci / na radiatorje so namestili pločevinaste ovlaževalce posode z vodo ♪
17.      pomnoževálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) ekon. število, ki kaže odnos med spremembo kake oblike izdatkov in celotnimi izdatki, ki jih ta sprememba povzroči; multiplikator: izračunati pomnoževalec ♪
18.      poniževálen  -lna -o prid. (ȃ) ki ponižuje: ni hotel delati pod tako poniževalnimi pogoji; poniževalna kazen ♪
19.      poniževálnost  -i ž (ȃ) značilnost poniževalnega: ni opazila poniževalnosti takih kupčij ♪
20.      preobraževálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) ekspr. kdor kaj preobražuje: preobraževalec narave ♪
21.      preobraževálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na preobraževanje: preobraževalni vplivi / preobraževalni procesi v družbi ♪
22.      prevaževálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) čeb. kdor prevaža čebele na pašo: prevaževalec je že odpeljal čebele ♪
23.      prevaževálen  -lna -o prid. (ȃ) zastar. prevozen: prevaževalna dejavnost ♪
24.      razdruževálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razdruževanje: razdruževalni procesi / boriti se proti razdruževalnim prizadevanjem ♪
25.      razkuževálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor opravlja razkuževanje: delo razkuževalcev ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226