Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zeva (1215)

1.      zévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od zevati: zevanje vrat / zevanje lačnih mladičev / glasno, zdolgočaseno zevanje paznika ♪
2.      zévati  -am nedov. (ẹ́) 1. biti v stanju, ko se prej prilegajoči se deli ne prilegajo (več): guba na krilu zeva; zaradi izsušitve lesa okna zevajo / ekspr. njegovi čevlji že zevajo imajo podplat odtrgan od zgornjega dela // biti razmeroma široko odprt: vrata nastežaj zevajo / rana zeva // ekspr., s prislovnim določilom biti kje z vidno odprtino, praznino: v mreži, ograji zeva luknja / na čelu mu zeva globoka rana ima globoko rano 2. ekspr., s prislovnim določilom biti z odprtino obrnjen, usmerjen tako, kot nakazuje določilo: pod njim je zevalo brezno; oder je nemo zeval v dvorano 3. ekspr. imeti odprta usta, kljun: mrliču so podvezali brado, da ne bi zeval; kokoš je zevala od vročine, žeje / mladič je zeval, dokler ga niso do sitega nakrmili odpiral kljun // zehati: že ves večer zeva; brezoseb. nocoj se otrokom ni nič zevalo zevajóč -a -e: požrešno zevajoč gobec zveri; zevajoča rana; v zidu zevajoča razpoka ♪
3.      deževánje  -a [dǝž] s (ȃ) glagolnik od deževati: pot je bila vsa razmočena od dolgega, pogostnega deževanja ♪
4.      deževáti  -újem [dǝž] nedov. (á ȗ) nav. 3. os. 1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki vodnih kapelj: zunaj dežuje; počakaj, da neha deževati; neprenehoma dežuje; če bo pravi čas deževalo, bo dobra letina / dežuje z vetrom 2. ekspr. v veliki količini padati, razsipavati se: cvetje je deževalo z oken na ulico; granate, krogle dežujejo na sovražnika; star. kamenja je kar deževalo / na nesrečnika so deževale brce in udarci; pren. prošnje so deževale; od vseh strani kar dežujejo vabila, vprašanja ♪
5.      izdeževáti se  -újem se [dǝž] dov. (á ȗ) brezoseb., redko prenehati deževati: izdeževalo se je ♪
6.      izluževálnica  -e ž (ȃ) delavnica, obrat za izluževanje ♪
7.      izluževánje  -a s (ȃ) glagolnik od izluževati: izluževanje sladkorja iz sladkorne pese ♪
8.      izluževáti  -újem nedov. (á ȗ) kem. izločevati snov iz trdnih ali tekočih zmesi s topilom tako, da se pri tem kemično ne spremeni: s toplo vodo izluževati olje iz semen; izluževati iz čresla strojilno snov ♪
9.      iznakaževáti  -újem nedov. (á ȗ) spreminjati naravno, pravilno obliko česa: rahitis je nekoč zelo iznakaževal otroke ♪
10.      izobraževálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor izobražuje: izobraževalci ljudstva ♪
11.      izobraževálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izobraževanje: izobraževalni tečaji; izobraževalne oddaje po radiu; izobraževalno društvo / izobraževalni postopek; izobraževalna učinkovitost šole / izobraževalna politika / izobraževalni center; vzgojno-izobraževalna ustanova ♦ ped. izobraževalna vrednost pouka; splošno izobraževalna šola šola, ki daje splošno izobrazbo ♪
12.      izobraževalíšče  -a s (í) zastar. izobraževalna ustanova: žensko izobraževališče ♪
13.      izobraževálnica  -e ž (ȃ) knjiž., redko izobraževalna ustanova: večerna gimnazija je izobraževalnica odraslih ♪
14.      izobraževánje  -a s (ȃ) glagolnik od izobraževati: a) skrbeti za vzgojo in izobraževanje mladine; oblike izobraževanja odraslih / dopolnilno izobraževanje ki dopolnjuje redni šolski pouk s fakultativnimi predmeti, tečaji, seminarji; ideološko, strokovno izobraževanje delavcev / področje izobraževanja in znanosti ♦ ped. formalno izobraževanje ki razvija učenčeve telesne in duševne, zlasti miselne sposobnosti; materialno izobraževanje ki obsega seznanjanje z dosežki z vseh področij prirodnih in družbenih ved b) izobraževanje jezika ♪
15.      izobraževáti  -újem nedov. (á ȗ) načrtno razvijati sposobnosti in seznanjati z dosežki različnih področij človekove dejavnosti: izobraževati mladino; izobraževati strokovnjake za določena delovna mesta; izobraževati se z branjem; vsestransko se izobraževati / knjiga izobražuje / redko dal ga je v mesto izobraževat študirat // star. razvijati, kultivirati: izobraževati jezik / izobraževati estetski čut ♪
16.      izraževálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. izpovedovalec: umetnik je izraževalec najgloblje resnice o življenju / izraževalci razredne ideologije ♪
17.      izraževálen  -lna -o prid. (ȃ) redko izrazen: izraževalna možnost / izraževalno sredstvo ♪
18.      izraževáti  -újem nedov. (á ȗ) zastar. izražati: izraževati svoje veselje / izraževati misli v lepi obliki / njegov značaj se je izraževal v srčni dobroti ♪
19.      iztoževáti  -újem nedov. (á ȗ) s tožbo dosegati, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti: iztoževati preživnine, terjatve ♪
20.      izvaževálen  -lna -o prid. (ȃ) mont. izvažalen: izvaževalna naprava ♪
21.      kneževánje  -a s (ȃ) glagolnik od kneževati: dolgoletno kneževanje ♪
22.      kneževáti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. biti knez, vladati kot knez: kneževal je več let / tukaj je kneževal slovenski knez ♪
23.      križevàt  -áta -o prid. (ȁ ā) redko križen: stal je za železnimi križevatimi vrati ♪
24.      madeževáti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. kaziti, kvariti, onečaščati: njegova duša je bila zdaj prosta vsega nizkotnega, kar jo je madeževalo ♪
25.      miklavževánje  -a s (ȃ) glagolnik od miklavževati: udeležiti se miklavževanja ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226