Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
zeva (151-175) 
- vzdrževánje -a s (ȃ) glagolnik od vzdrževati: vzdrževanje parka, stanovanja je drago; skrbeti za vzdrževanje; nestrokovno, pravilno, redno vzdrževanje; stroški vzdrževanja; navodila o vzdrževanju stroja; uporaba in vzdrževanje / vzdrževanje enakomerne temperature v prostoru / vzdrževanje prometnih zvez / vzdrževanje družine ♪
- vzdrževánka -e ž (á) ženska oblika od vzdrževanec: družbeni položaj vzdrževank / evfem. oženil se je z bivšo vzdrževanko bogatega trgovca priležnico, ljubico ♪
- vzdrževátelj -a m (ȃ) knjiž. vzdrževalec: vzdrževatelj reda in discipline / vzdrževatelj družine ♪
- vzdrževáti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da se kaj ohranja v dobrem stanju: vzdrževati cesto; sam vzdržuje hišo; vzdrževati na predpisan način; vzdrževati po navodilih; vzdrževati in obnavljati / vzdrževati v dobrem stanju // delati, da se kaj ohranja v enakem stanju: vzdrževati v kotlu stalno temperaturo / vzdrževati ogenj // delati, da se kaj ohranja sploh: vzdrževati diplomatske, prijateljske odnose; z letali vzdrževati zvezo s poplavljenimi področji / vzdrževati redni promet / ladja vzdržuje progo med Dubrovnikom in Koprom / vzdrževati ravnotežje; s silo vzdrževati red / vzdrževati
koga pri življenju / publ. vzdrževati zanimanje za različna področja zanimati se // delati, da je kaj komu na razpolago: v Ljubljani vzdržujejo stanovanje za sina / vzdržuje si ljubico 2. dajati komu, kar potrebuje za življenje: vzdrževati družino, otroka; med študijem ga je vzdrževal stric / s plačevanjem šolnine vzdrževati učitelja; vzdrževal se je z inštruiranjem // dajati, kar je potrebno za obstoj, delovanje česa: muzej vzdržuje mestna uprava / vzdrževati vojsko z davki; društvo se vzdržuje s prirejanjem veselic ● knjiž. vzdrževalo jo je upanje, da se sin vrne ji je dajalo moči za nadaljnje življenje; publ. vzdrževati korak s spreminjajočimi se potrebami družbe prilagajati se jim; knjiž. naprava vzdržuje ladjo v vodoravnem položaju drži, ohranja; knjiž. vzdrževati se ostrih besed ne izrekati, ne uporabljati jih; knjiž. pri glasovanju se je skupina poslancev vzdrževala se ni opredeljevala vzdržujóč -a -e: hodil je po vrvi, težko vzdržujoč ravnotežje vzdrževán -a -o: dobro vzdrževana cesta; vzdrževana oseba ♪
- zabeleževáti -újem nedov. (á ȗ) zapisovati: zabeleževati izdatke; zabeležuje si, kar govorijo ♪
- zadeževáti -újem [dǝž] dov. (á ȗ) nav. 3. os. 1. brezoseb. začeti deževati: ob pravem času je zadeževalo; v presledkih je zadeževalo 2. ekspr. v veliki količini pasti, razsuti se: nit se je pretrgala in biseri so zadeževali po tleh / udarci so kar zadeževali po njem; pren. z vseh strani so zadeževala povabila ♪
- zadolževánje -a [u̯ž] s (ȃ) glagolnik od zadolževati se: zadolževanje podjetij / zadolževanje članov odbora za različne naloge ♪
- zadolževáti se -újem se [u̯ž] nedov. (á ȗ) postajati komu dolžen določeno vsoto denarja: hči se je zadolževala, oče pa je plačeval; zmeraj bolj se zadolževati zadolževáti 1. publ. delati, da je kdo dolžen storiti, opraviti kaj: to nas zadolžuje, da skrbimo za dobro gospodarjenje / s sklepom zadolževati uredniški odbor, da odloča o teh vprašanjih pooblaščati 2. knjiž. s pozitivnimi dejanji delati, da je kdo moralno dolžen storiti, opraviti kaj: žrtve nas zadolžujejo ♪
- zadrževálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zadrževanje: zadrževalna naprava / taka usmeritev ima zadrževalen vpliv na gospodarstvo ♪
- zadrževálnik -a m (ȃ) grad. prostor za pregrado za zadrževanje zlasti poplavnih vod: jez zadrževalnika; voda v zadrževalniku / gradnja zadrževalnika / vodni zadrževalnik ♪
- zadrževánje -a s (ȃ) glagolnik od zadrževati: zid za zadrževanje rušečega se kamenja / zadrževanje poštnih pošiljk / zadrževanje izplačila zaslužka / zadrževanje pri tem vprašanju ni potrebno ♪
- zadrževáti -újem nedov. (á ȗ) 1. s prijemom ohranjati v določenem položaju, na določenem mestu: zadrževal ga je, da ne bi padel / zadrževal je konja, ko sem stopal na voz 2. delati, da kaj gibajočega, premikajočega se ne nadaljuje gibanja: nekaj trenutkov je zadrževal deblo, da ne bi zdrsnilo navzdol / zadrževati je moral preganjalce, medtem ko so tovariši bežali / počasna vozila zadržujejo promet 3. delati, da kaj ne izteka, odteka: zadrževati kri s pritiskom na žilo / zadrževati solze 4. povzročati, da kaj ne more skozi: filter, mreža zadržuje trdne delce / izolacija na zunanji strani stene zadržuje vlago 5. delati, da se kaj ne širi a) na večjo površino: korenine zadržujejo prst, da je veter ne odnaša b) v okolico: mah
zadržuje vlago / šamot dobro zadržuje toploto 6. delati, da kaj ne gre takoj tja, kamor je namenjeno: zadrževati pošiljke na carini 7. z glagolskim samostalnikom delati, da kaj ne napreduje, ne dosega višje stopnje: suša zadržuje rast; neustrezna zakonodaja zadržuje gospodarski razvoj 8. z glagolskim samostalnikom delati, da se kaj ne opravi, uresniči takoj: zadrževati izplačilo zaslužka / ekspr. zadrževati zlom države 9. delati, da se kaj ne izrazi, pokaže: zadrževati jezo; veselje je težje zadrževati kakor žalost // z glagolskim samostalnikom ne delati tega, kar določa samostalnik: zadrževati dih, jok, kašelj / zadrževati korak 10. delati, da kdo za krajši čas ostane na določenem mestu: odšel je, čeprav so ga gostitelji zadrževali / ni mogel priti, ker so ga zadrževali neodložljivi opravki // povzročati, da kdo ne uresniči, kar namerava, hoče: nič ga ni zadrževalo, da ne bi mogel napraviti, kar je hotel; sram ga je zadrževal, da ni vsega povedal 11. s svojo prisotnostjo, ravnanjem ovirati koga pri njegovem delu: tu sediš samo zato, da me zadržuješ; kaj me zadržuješ s tako nepomembnimi stvarmi; ne bom te zadrževal, samo nekaj nujnega ti moram povedati zadrževáti se 1. s prislovnim določilom ostajati daljši čas kje: v mestu se je zadrževal tri dni / v dolini se je cel dan zadrževala megla / poleti se zadržujejo na deželi stanujejo, živijo 2. ostajati miren, preudaren tudi v razburljivih okoliščinah: izrečene besede so ga jezile, toda zadrževal se je; ob tolikšni nesramnosti se ni mogel več zadrževati ● publ. na seji so se
dlje zadrževali pri tem vprašanju so ga dalj časa obravnavali zadrževáje: zadrževaje jezo je zapustil sobo zadržujóč -a -e: prisluškoval je, zadržujoč dihanje; prisl.: ravnati zadržujoče ♦ muz. zadržujoče označba za spremembo hitrosti izvajanja ritardando zadrževán -a -o: zadrževan jok ♪
- zaokroževáti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati okroglo: zaokroževati robove 2. delati, da kaj postane skladna celota: vsebinsko zaokroževati svoja dela za objavo zaokroževáti se postajati okrogel: listi se zaokrožujejo / ekspr. z leti se telo zaokrožuje ♪
- zasluževáti -újem nedov. (á ȗ) zastar. zaslužiti, biti deležen česa: po pravici zaslužuje nagrado / ne zaslužuje tako velike časti ∙ zastar. še nihče ni popisal te poti tako, kakor zaslužuje primerno, ustrezno ♪
- zazévati -am dov. (ẹ́) 1. priti v stanje, ko se prej prilegajoči se deli ne prilegajo (več): guba na krilu je zazevala; zaradi izsušitve so okna zazevala / ekspr. čevlji so zazevali, da so bili vidni prsti podplat se je odtrgal od zgornjega dela // razmeroma široko se odpreti: odsunil je vrata, da so nastežaj zazevala / brazda je na široko zazevala // z odprtjem, razmikom česa nastati: na licu mu je zazevala velika rana; s tolikšno silo je zasadil sekiro v tnalo, da je zazevala dolga razpoka / v strehi je zazevala luknja 2. ekspr., s prislovnim določilom pojaviti se z odprtino obrnjen, usmerjen tako, kot nakazuje določilo: pred njim je zazeval prepad / ko je hotel
misel zapisati, je papir prazen zazeval vanj; pren. v srcu je zazevala praznina 3. ekspr. široko odpreti usta, kljun: ko je zaslišal novico, je zazeval od presenečenja; kokoš zazeva od žeje // zazehati: zazeval je in se pretegnil; od dolgega časa je zazeval ● knjiž. dolgo se nista srečala in med njima je zazeval prepad odtujila sta se drug drugemu ♪
- zbliževálen -lna -o prid. (ȃ) ki zbližuje: zbliževalna moč; zbliževalna vloga knjižnega jezika ♪
- zbliževánje -a s (ȃ) glagolnik od zbliževati: srečanja prispevajo k medsebojnemu zbliževanju; zbliževanje z drugimi narodi / duhovno, kulturno zbliževanje / poskusi zbliževanja stališč ♪
- zbliževáti -újem nedov. (á ȗ) 1. povzročati, da nastane prijazno razmerje, duhovna sorodnost: poklic zbližuje ljudi; skupna ideja je zbliževala delavce in kmete; na srečanjih se mladi zbližujejo / duhovno, kulturno se zbliževati 2. povzročati, da postaja kaj vedno bolj podobno: zbliževati mnenja; jezikovno se zbliževati / skrajnosti se počasi zbližujejo ♪
- združeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na združevanje: združevalni proces; združevalne sile / združevalna prizadevanja ♪
- združevalíšče -a s (í) zastar. shajališče: trg je združevališče meščanov ♪
- združevánje -a s (ȃ) glagolnik od združevati: stroj za združevanje vlaken / naprava za združevanje in mešanje zvokov / spolno, telesno združevanje / združevanje bank / združevanje besed v stavke / združevanje različnih opravil / gospodarsko, politično, poslovno združevanje; oblasti so prepovedale vse oblike združevanja ◊ jur. namensko združevanje sredstev; mat. zakon o združevanju členov ♪
- združeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da pride kaj skupaj na eno mesto: združevati knjige po avtorjih in strokah / združevati na enem mestu // delati, da pride kaj skupaj sploh: pri šivanju združujemo kose blaga; stroj, ki združuje vlakna / združevati v snope; združevati konce vrvi z vozli // delati, povzročati, da pride do stika med moškimi in ženskimi spolnimi organi: združevati samce in samice / spolno združevati 2. delati, da iz dveh ali več samostojnih enot nastane nova, večja enota: združevati občine / združevati njive in travnike / združevati besede v stavke / združevati ovce v trope // delati, da kaj postane sestavni del večje enote:
združevati samostojne delavnice z osrednjim obratom / dogovor združuje države v gospodarsko skupnost 3. delati iz več delov, enot novo enoto, celoto: združevati člene pravilnika, ki se preveč ponavljajo 4. biti, nahajati se med čim in to povezovati: stavbi združuje pokrit hodnik; ceste in proge združujejo pokrajine in naselja 5. biti skupen vsem delom kake celote: združuje jih jezik; pesmi združuje ista tematika // notranje, čustveno povezovati: ta ideja ljudi združuje; skupno trpljenje najbolj združuje / skrb za otroke združuje starše in učitelje 6. imeti kaj kot svoj sestavni del: društvo je združevalo napredne dijake / ta del motorja združuje najvažnejše dele 7. delati, da kaj poteka, se dogaja skupaj s čim drugim: občne zbore združujejo z zabavami / združevati prijetno s koristnim 8. imeti, vsebovati obenem: kritika mora združevati
pravičnost in ostrino / združeval je lepoto in duhovitost; v svojem značaju združuje plemenite lastnosti ● država v svojih mejah združuje različne narode v državi so, živijo; publ. sindikat združuje nekaj tisoč članov ima; ekspr. kako združuje poklic igralca s tako brezčutnostjo kako je kot igralec lahko tako brezčuten ◊ čeb. združevati čebelje družine; jur. združevati delo vzpostavljati razmerja v delovnem procesu združeváti se 1. postajati sestavni del večje enote: predmestna naselja se združujejo z mestom // prihajati prostorsko v neposreden stik: na tem mestu se kabla združujeta / v daljavi se nebo združuje z morjem 2. iz dveh ali več samostojnih enot nastajati nova, večja enota: podjetji se združujeta / glasovi so se združevali v melodijo 3. začenjati delati, delovati skupaj zaradi skupnih ciljev, koristi: kmetje se združujejo z
delavci; gospodarsko, poslovno, strokovno se združevati / politično se združevati v stranke 4. imeti spolni odnos: ti dve pasmi se ne združujeta / spolno, telesno se združevati združujóč -a -e: združujoč se v društva, gojiti ljudske običaje; v jate združujoči se ptiči; združujoče lastnosti ♪
- zdrževáti -újem tudi izdrževáti -újem nedov. (á ȗ) vzdrževati: hišo zdržuje sam / zdrževal je družino / vojsko so zdrževali kmetje zdrževáti se tudi izdrževáti se zavestno, hote ne delati, kar osebek hoče, želi: zdrževati se kajenja / zdrževati se alkoholnih pijač // zavestno, hote ne delati česa sploh: zdrževal se je nepotrebnih pripomb ♪
- zgrozévati se -am se nedov. (ẹ́) knjiž. (večkrat) čutiti grozo: zgrozevati se ob krikih; zgrozeval se je, ko je spoznaval njeno preračunljivost zgrozévati nav. 3. os. vzbujati, povzročati grozo: to dejstvo me zgrozeva ♪
- zniževánje -a s (ȃ) glagolnik od zniževati: zniževanje vodne gladine / zniževanje cen, stroškov ♪
26 51 76 101 126 151 176 201 226 251 
