Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zeva (116-140)


  1.      razmnoževáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da nastanejo novi organizmi iz že obstoječih: razmnoževati rastline; razmnoževati s potaknjenci, semenom 2. izdelovati več kopij besedila, slike: razmnoževati letake; razmnoževati na ciklostilu razmnoževáti se 1. postajati številnejši z nastankom novih organizmov iz že obstoječih: bakterije se hitro razmnožujejo 2. nastajati kot nov organizem iz že obstoječih: rastline se razmnožujejo na različne načine ♦ biol. nespolno brez oploditve, spolno se razmnoževati z oploditvijo; bot. razmnoževati se s sporami razmnoževán -a -o: rokopisna in preprosto razmnoževana glasila ♪
  2.      razneževáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. vzbujati pri kom nežnost: ta misel ga je razneževala 2. knjiž., redko razvajati: razneževati otroka razneževáti se čutiti, izražati nežnost: ob pogledu nanjo se je razneževal ♪
  3.      razoroževánje  -a s (ȃ) glagolnik od razoroževati: razoroževanje ujetnikov ♪
  4.      razoroževáti  -újem nedov. (á ȗ) odvzemati orožje: razoroževati ujetnike; pren., ekspr. njen molk ga je počasi razoroževal razorožujóč -a -e: razorožujoč pogled ♪
  5.      sámoizobraževálen  -lna -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na samoizobraževanje: množično samoizobraževalno delo / raznovrstnost samoizobraževalnih oblik ♪
  6.      sámoizobraževánje  -a s (ȃ-ȃ) izobraževanje samega sebe brez šol: strokovno samoizobraževanje; samoizobraževanje ljudskih množic; skrb za samoizobraževanje ♪
  7.      sámooboževánje  -a s (ȃ-ȃ) knjiž. oboževanje samega sebe: njegova samozavest je že podobna samooboževanju; pesnikovo samooboževanje ♪
  8.      sámoobtoževánje  -a s (ȃ-ȃ) obtoževanje samega sebe: poslušal je njeno samoobtoževanje, da je kriva sinovega trpljenja; nagnjenost k samoobtoževanju; samoobtoževanje in opravičevanje ♪
  9.      sámoponiževánje  -a s (ȃ-ȃ) knjiž. poniževanje samega sebe: obsojala je njegovo samoponiževanje pred tujci; samoponiževanje in samopoveličevanje ♪
  10.      sòudeleževáti se  -újem se nedov. (ȍ-á ȍ-ȗ) skupaj s kom se udeleževati: naročili so staršem, naj se mladina soudeležuje takih srečanj / tudi on se je soudeleževal tega posla sodeloval pri njem ♪
  11.      sòvzdrževáti  -újem nedov. (ȍ-á ȍ-ȗ) skupaj s kom vzdrževati: z rednim prispevkom so sovzdrževali kulturne spomenike ♪
  12.      splôšnoizobraževálen  -lna -o prid. (ó-ȃ) nanašajoč se na izobraževanje, ki obsega osnove vseh glavnih področij človekove dejavnosti: splošnoizobraževalne oddaje; splošnoizobraževalni in strokovni predmeti ♦ ped. splošnoizobraževalna šola šola, ki daje splošno izobrazbo ♪
  13.      sproževáti  -újem nedov. (á ȗ) redko sprožati, prožiti: sproževati orožje / sproževati nasprotovanja ♪
  14.      toževáti  -újem nedov. (á ȗ) star. tožiti: hodili so ga k očetu toževat, da zapravlja / ni toževal ne žaloval / tožujeta se za vsako najmanjšo stvar ♪
  15.      ublaževálen  -lna -o prid. (ȃ) redko blažilen: ublaževalno sredstvo ♪
  16.      ublaževánje  -a s (ȃ) glagolnik od ublaževati: ublaževanje bolečine / ublaževanje napetosti, nasprotij ♪
  17.      ublaževáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati kaj manj a) neprijetno, hudo: ublaževati bolečine b) neprijetno, boleče: ublaževati udarce c) ostro, negativno: ublaževati kritiko 2. delati, da se kaj pojavlja a) v manj izraziti obliki: ublaževati klance, strmine / ublaževati nasprotja b) v manj visoki stopnji: ublaževati vročino 3. knjiž. delati kaj blago, milo: sreča mu ublažuje poteze na obrazu ublažujóč -a -e: ublažujoča opomba ♪
  18.      udeleževánje  -a s (ȃ) glagolnik od udeleževati se: udeleževanje sestankov je obvezno ♪
  19.      udeleževáti se  -újem se nedov. (á ȗ) biti (večkrat) eden od osebkov kake dejavnosti: udeleževati se iger, plesa, pogovorov / udeleževati se družabnega življenja ♪
  20.      uravnoteževáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. spravljati v stanje, v katerem je teža telesa, teles na obeh straneh enaka: uravnoteževati skodelici tehtnice 2. spravljati v stanje, v katerem so a) nasprotujoče si sile enako velike, močne: uravnoteževati svetovne vojaške sile b) nasprotne, različne stvari enako velike, usklajene: uravnoteževati proizvodnjo in prodajo, proizvodnjo s prodajo // spravljati v stanje umirjenosti, duševne skladnosti; uravnovešati: to čustvo ga je uravnoteževalo 3. teh. nameščati, oblikovati kaj glede na težo tako, da pri vrtenju, delovanju ne nastajajo nepravilni, nezaželeni tresljaji, nihljaji: uravnoteževati kolesa, motor ♪
  21.      uvaževánje  -a s (ȃ) zastar. 1. upoštevanje: uvaževanje dokumentov 2. spoštovanje: v občevanju kazati komu posebno uvaževanje ♪
  22.      uvaževáti  -újem nedov. (á ȗ) zastar. 1. upoštevati kaj, ozirati se na kaj: pri oceni uvaževati tudi vestnost / uvaževati prepoved, razmere 2. ceniti, spoštovati: uvažujem vas, ker ste nadarjen človek uvaževáje: sestaviti gledališki spored, uvaževaje vzgojni in zabavni namen gledališča uvažujóč -a -e: uvažujoče pisanje uvaževán -a -o: uvaževana rodbina; premalo uvaževana dejstva ♪
  23.      vedeževálec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor vedežuje: vedeževalec je razvrstil karte ♪
  24.      vedeževálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vedeževanje: vedeževalno dejanje / vedeževalni pripomočki ♪
  25.      vedeževálka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki vedežuje: vedeževalka ji je napovedala poroko / vedeževalka s kartami ♪

   1 16 41 66 91 116 141 166 191 216  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA