Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
zevški (9) 
- dóževski -a -o (ọ̑) pridevnik od dož: doževska čast ♪
- júdeževski -a -o prid. (ȗ) ekspr. tak kot pri apostolu Judu Iškarijotu: judeževska izdaja ♪
- knéževski -a -o prid. (ẹ̑) knežji: je kneževskega rodu / kneževski sin / dobrote je delila s kneževsko radodarnostjo ♪
- kŕleževski -a -o prid. (r̄) tak kot pri Krleži: krleževski stil ♪
- móževski -a -o prid. (ọ̑) redko moški: moževski ponos je premagal vsa druga čustva; ali je to moževska beseda / moževski stan ♪
- páževski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na paže: paževska obleka / paževska služba ♪
- pólževski -a -o [u̯ž] prid. (ọ́) redko polžji, polžev: polževska farma / polževska počasnost pólževsko prisl.: hoditi polževsko počasi ♪
- šentjánževski -a -o [šen in šǝn] prid. (á) nanašajoč se na šentjanževo: šentjanževska noč / šentjanževski kres kres na kresni večer ♪
- krés -a m, mest. ed. stil. o krési; mn. kresóvi (ẹ̑) 1. dan, ko se praznuje začetek poletja, 24. junij: čakati do kresa; prišel je dva dni pred kresom / zgodilo se je okoli kresa / star. zunaj je kres, ti se pa tiščiš k peči poletje 2. velik ogenj, ki se prižge zvečer pred praznikom, navadno na vzpetini: po hribih so goreli, zagoreli kresovi; kuriti, zakuriti kres; svetel, velik kres; gori kot kres / šentjanževski kres na kresni večer // ekspr. ogenj, navadno z visokim in močnim plamenom: vas se je spremenila v en sam kres; v peči je gorelo kot kres 3. knjiž., ekspr., z rodilnikom visoka stopnja in intenzivnost pojavljanja česa: svetli kres sonca; kres zarje / zanetiti kres upora ● ob prihodu Turkov so prižigali kresove s kurjenjem kresov so opozarjali, da se približujejo Turki; preg. o kresi se dan obesi po 24. juniju se začnejo dnevi krajšati ◊ etn.
skakati čez kres ♪