Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
zen (11005) 
- zén -a m (ẹ̑) filoz. smer v budizmu, razširjena zlasti na Japonskem, ki uči tehniko samoobvladovanja, notranje sprostitve: sodobno zanimanje za zen in jogo; neskl. pril.: zen budizem; zen tehnika ♪
- zenačiti ipd. gl. izenačiti ipd. ♪
- zeníca -e ž (í) odprtina, ki je v sredini šarenice in se oži ali razširja: svetloba prihaja v oko skozi zenico; razširjene, velike zenice; zenica in šarenica; paziti na koga kot na zenico svojega očesa zelo ♪
- zeníčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zenico: zenična širina / zenična razdalja razdalja med zenicama ♪
- zenít -a m (ȋ) 1. geogr. najvišja točka nebesne krogle navpično nad opazovalcem, nadglavišče: sonce je v zenitu; zenit in nadir 2. ekspr. obdobje največje intenzivnosti, učinkovitosti: pisatelj je dosegel svoj zenit; poletje je v zenitu; biti v zenitu slave / zenit življenja ♪
- zeníten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zenit: zenitno sonce / zenitna razdalja kotna razdalja med nebesnim telesom in zenitom ♪
- žêna -e tudi -é ž, rod. mn. žên in žená (é) 1. poročena ženska v odnosu do svojega moža: ima ženo in dva otroka; izgubiti, zapustiti ženo; skrbeti za ženo; prišel je z ženo; bila mu je dobra žena / postala sta mož in žena poročila sta se; dati komu hčer za ženo privoliti v njeno poroko s kom; za ženo ima Korošico njegova žena je Korošica; vzel jo je za ženo oženil, poročil se je z njo 2. dorasla oseba ženskega spola, zlasti starejša: ta žena je njena mati; plemenita kmečka žena;
usmiljene žene so poskrbele zanje / publ.: upoštevati iniciativo žená žensk; osvajalec žená // dorasla oseba ženskega spola kot nosilec kake dolžnosti, kakega poklica: popisal je več znamenitih žen / skrb za žene matere; moralna podoba žene zdravnice ● šalj. biti blažen med ženami biti edini moški med ženskami; nar. koroško bela žena lepi, mladi ženski podobno bitje, ki živi v gozdu ali v vodi; vila; pesn. bela žena smrt; nar. leva žena ženska, ki ima spolno razmerje z moškim, poročenim z drugo žensko; zastar. porodna žena porodnica; dan žená praznik mednarodnega ženskega gibanja 8. marca; bila sta kakor mož in žena živela sta skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze; vznes. dobra žena je božji dar srečen je, kdor ima dobro ženo; preg. žena podpira tri vogale hiše, mož pa enega glavno skrb za dom, družino ima žena ◊ etn. bela žena po ljudskem verovanju mladi, lepi ženski podobno bitje, ki pomaga ženam pri porodu in varuje njihove otroke pred zlim; žalik žena po ljudskem verovanju mladi ženski podobno bitje s čarovno močjo, ki pomaga ubogljivim radodarnim ljudem in muči vanj zaljubljene moške; rel. svetopisemske žene ♪
- ženévski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Ženevo: ženevski prebivalci; ženevske ulice / ženevska konferenca; ženevska mirovna pogajanja ♦ jur. ženevske konvencije meddržavni dogovori, zlasti o zaščiti Rdečega križa iz leta 1864, 1906 in 1929; zgod. ženevska deklaracija sporazum iz novembra 1918, s katerim Kraljevina Srbija priznava Državi Srbov, Hrvatov in Slovencev enakopravnost pri združitvi ter federativno državno ureditev ♪
- ženíca -e ž (í) 1. nav. ekspr. drobna ženska, navadno starejša: pred hišami so posedale sključene ženice; poslušati pripoved stare ženice 2. redko ženka, ženkica: ima prijetno ženico ♪
- ženíčica -e ž (í) 1. ekspr. ženica, ženička: prijazna ženičica jim je zapela staro ljudsko pesem 2. redko ženka, ženkica: misli na svojo ženičico ♪
- ženíčka -e ž (í) 1. nav. ekspr. drobna ženska, navadno starejša: pomagati ženički; stanoval je pri ljubeznivi stari ženički 2. redko ženka, ženkica: možiček in ženička ♪
- ženij ipd. gl. genij ipd. ♪
- ženíjski -a -o prid. (ȋ) zastar. inženirski: vojak ženijske čete / ženijski častnik ♪
- ženíkelj -klja m (í) bot. zdravilna gozdna rastlina z drobnimi belimi ali rdečimi cveti v kobulih, Sanicula ♪
- ženílja -e ž (ȋ) tekst. mehka, dlakasta preja, navadno iz bombažnih vlaken; šenilja: resice iz ženilje // tkanina z votkom iz te preje: pregrinjalo, zavesa iz ženilje ♪
- ženílo -a s (í) star. ženitev: kaj se ti tako mudi z ženilom ♪
- žénin -a m (ẹ́) moški ob poroki in nekaj časa pred njo: zapeti pesem ženinu in nevesti; pozdraviti ženina // star. fant, zaročenec: predstaviti domačim svojega ženina; čakati na ženina ∙ ekspr. večni ženin fant, ki se kljub večkratnim nameram še ni poročil ♪
- žênin -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na ženo: ženin oče / ženina potrpežljivost ♪
- žéninček -čka m (ẹ́) 1. ekspr. manjšalnica od ženin: zelo mlad ženinček 2. nar. zgodnja pomladanska rastlina z belimi cveti zvončaste oblike; zvonček: iz zemlje so pokukali prvi ženinčki ♪
- žéninov -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na ženina: ženinovi starši / ženinova zdravica ♪
- ženírati se -am se nedov. (ȋ) pog. biti v zadregi, sramovati se: ni se ženiral, govoril je kar naravnost; ni se mu treba ženirati pred njim, saj je domač; ženira se govoriti o teh stvareh / ženira se svojih tovarišev je v zadregi pred njimi ● pog. kar delajte naprej, nič se ne ženirajte naj vas naša prisotnost ne ovira, moti pri delu ženírati motiti, ovirati: oprijeta obleka jo ženira; ogledalo ga ženira / sintetične tkanine ženirajo kožo dražijo ♪
- ženíšče -a s (í) slabš. drobna ženska, navadno starejša: kaj pa spet hoče to prepirljivo ženišče ♪
- ženítba -e ž (ȋ) zastar. ženitev: hiteti z ženitbo / povabiti koga na ženitbo ženitovanje, svatbo ♪
- ženítben -a -o prid. (ȋ) knjiž. ženiten: ženitbeni oglasi / ženitbeni običaji ženitovanjski, svatbeni ♪
- ženíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ženitev: ženitne priprave / veselo ženitno razpoloženje / sprejela je ženitno ponudbo ponudbo za poroko / ženitni list izpisek iz poročne matične knjige; poročni list; ženitna ponudba krajše obvestilo v časopisu, s katerim moški, ženska želi spoznati morebitnega zakonskega partnerja ♦ jur. ženitna pogodba pogodba o medsebojnih premoženjskih razmerjih med zakoncema, sklenjena pred poroko ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
