Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zen (8.856-8.880)


  1.      starešínka  -e ž (ȋ) ženska oblika od starešina: sprejela jo je starešinka taborišča / starešina in starešinka starešinova žena ♪
  2.      starínarka  -e ž (ȋ) ženska oblika od starinar ♪
  3.      stárka  -e ž (ȃ) stara ženska: starka slabo sliši; osemdesetletna starka; sključena, zgubana starka; smrt starke; oblači se kot starka // star. ptičja samica: starka je učila mladiča, kako naj si išče hrano ● ekspr. starka zima se že poslavlja zima; ekspr. prišla je starka s koso smrt; zastar. moje starke ni doma žene ♪
  4.      staro...  ali stáro... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na star: staročeh, staroslovenec; starokitajski; staromoden, staroselec ♪
  5.      starokopítnica  -e ž (ȋ) ekspr. starokopitna ženska: očitali so ji, da je starokopitnica ♪
  6.      stárostnica  tudi staróstnica -e ž (á; ọ̑) knjiž. ženska v starosti: dejavnosti starostnic ♪
  7.      stároupokojênka  in stároupokójenka -e ž (ȃ-é; ȃ-ọ́) ženska oblika od staroupokojenec ♪
  8.      starovíčen  -čna -o prid. (ȋ ȋ) nar. vzhodno postaran, starikav: mož je še mlad, žena pa je že starovična / starovičen obraz ♪
  9.      stározakónski  -a -o prid. (ȃ-ọ̄) rel. starozavezen: strogi starozakonski predpisi ♪
  10.      stárševski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na starše: starševske pravice, skrbi ♦ biol. starševski par moški in ženski osebek začetne generacije pri križanju; starševska generacija začetna generacija pri križanju ♪
  11.      stárši  -ev m mn., dv. tudi stárša, ed. stil. stárš (á ā) 1. mn. tudi dv. moški in ženska v odnosu do svojega otroka: starši imajo najmlajšega otroka najrajši; žena je ohranila priimek po starših; med vojno je izgubil oba starša; očetovi starši; ostareli, popustljivi starši; otrok brez staršev; pogovor s starši; zanj skrbijo kot pravi starši požrtvovalno / adoptivni starši // (živalski) samec in samica, ki imata mladiča: starša sta ves dan prinašala hrano mladičem; pes ima dobre lastnosti svojih staršev 2. moški in ženske, ki imajo otroka, otroke: starši morajo skrbeti za otroke; na sestanek je prišlo veliko staršev; predavanje za starše 3. v zvezi stari starši starši očeta ali matere: njegovi stari starši so že umrli; obiskovati stare starše 4. biol. moški in ženski osebek začetne generacije pri križanju: vzgojiti križance s pozitivnimi lastnostmi staršev ● žarg. biti dober starš mati, oče; krušni starši očim in mačeha; rednika, hranitelja; prvi starši po bibliji Adam in Eva ♪
  12.      stárten  in štárten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na start: startna hitrost / startni blok opornik, od katerega se odrine tekmovalec na začetku tekalne proge; startni kamen manjši kvader s poševno zgornjo ploskvijo ob robu plavalnega bazena za startanje; startni strel; startna črta, lista, številka / startno mesto / letalo je že na startni stezi vzletni stezi ● publ. startna osnova za delitev osebnih dohodkov začetna, izhodiščna ♪
  13.      stárter  in štárter -ja m (á) avt. elektromotor na tok iz baterije, ki požene glavni motor avtomobila; zaganjalnik: popraviti starter ◊ agr. močno krmilo za začetno krmljenje živali zlasti po odstavitvi; čeb. brezmatična družina, ki sprejme dodane ličinke; strojn. stroj, ki spravi v delovanje drug pogonski stroj; zaganjalnik ♪
  14.      startnína  in štartnína -e ž (ȋ) 1. znesek, ki se plača za najem taksija neglede na prevožene kilometre: določiti startnino 2. šport. znesek, ki ga tekmovalec dobi ali plača za nastop na tekmovanju: dobiti, plačati startnino; visoka startnina ♪
  15.      starúhast  -a -o prid. (ū) slabš. star: kmet je bil že staruhast, njegova žena pa je bila še mlada ♪
  16.      státi  stojím nedov., stój stójte; stál (á í) 1. biti v pokončnem položaju, navadno tako, da je vsa teža na nogah: nekateri so sedeli, drugi stali; ljudje so stali in se pogovarjali; pri delu stojim; več ur je stal, zato ga bolijo noge; ljudje so stali v gručah; otroci stojijo v krogu; mirno, molče, nepremično, vzravnano stati; stala sta si nasproti; začel se je prestopati, kakor da bi stal na trnju; stal je tam, kot da bi pognal korenine dolgo časa, vztrajno; stoji kot kip, kot okamenel, ukopan negibno, togo / nekaj krav je stalo, druge so ležale / otrok že sam stoji zna stati / stati na glavi; stati na eni nogi; stati na prstih; stati na rokah / premakni se, stojiš na roži / kot podkrepitev tako bo, kakor gotovo stojim tukaj // biti kje v takem položaju: učenec je moral za kazen stati v kotu; stal je pri oknu in opazoval življenje na ulici; stati v vrsti pred blagajno 2. biti nameščen na podlagi s krajšo, ožjo stranjo: knjige na polici ležijo in stojijo; nekaj steklenic v shrambi stoji, druge ležijo / ta sončnik ne stoji, neprestano pada / lestev stoji ob zidu je naslonjena, prislonjena ob zid / vsa drevesa so že posekana, le eno še stoji še ni posekano, podrto / vreča stoji pokonci // s prislovnim določilom biti nameščen tako, kot nakazuje določilo: miza stoji postrani; drog stoji poševno; postaja stoji vzporedno s tiri 3. navadno s prislovnim določilom biti, nahajati se: hiša stoji ob cesti; metla stoji za vrati; sonce stoji že visoko / ekspr. novi avtomobil že stoji v njihovi garaži ga že imajo / z oslabljenim pomenom: ekspr. hiša stoji zdaj prazna je; star. to stoji zapisano v knjigi je / v ljudskih pesmih stoji, stoji tam beli grad // ekspr. biti, obstajati: grad še danes stoji; rad se je vračal domov, dokler je stala njegova rojstna hiša / nova šola že stoji je že sezidana, zgrajena 4. biti v mirujočem stanju po prenehanju ali pred začetkom gibanja, premikanja: ustavil se je in stal, dokler niso šli vsi mimo; nekaj časa je stal, potem pa je spet začel teči; malo, nekaj trenutkov stati / čete so stale in čakale na povelje / avtobus, vlak še stoji // biti v stanju, ko kaj ne dela, ne deluje: mlinsko kolo je stalo; ura stoji / ekspr. tovarna že dalj časa stoji ne obratuje // z glagolskim samostalnikom izraža, da nedokončano dejanje ne poteka: delo v tovarni še vedno stoji; gradnja hiše spet stoji / promet na tej cesti je stal več dni 5. biti dolgo uporaben, užiten: ta jabolka ne stojijo; krompirjeva jed ne stoji; to pecivo stoji dalj časa 6. ne biti določen čas uporabljen zaradi pridobivanja ustreznih lastnosti: odcedek pustimo stati nekaj dni; pripravljena solata naj malo stoji, da se prepoji / testo naj pol ure stoji iz njega naj se naredi pecivo čez pol ure 7. pog. pristajati: modra barva ti ne stoji; ta kroj ti dobro stoji; obleka ti stoji, kot bi bila narejena zate 8. publ., s prislovnim določilom biti, živeti v določenih gmotnih, gospodarskih razmerah: dobro, slabo stati; ugotoviti moramo, kako stojimo / kmetija trdno stoji / bilanca je pokazala, kako delovna organizacija finančno, gospodarsko stoji 9. publ., v zvezi s pred biti v položaju, ko se mora kaj opraviti: stati pred težko nalogo / stati pred izbiro, odločitvijo ● ekspr. zdelo se mu je, da čas stoji čas mu je mineval zelo počasi; ekspr. z njim stvar stoji in pade on je odločilnega pomena za stvar; tako je, odkar svet stoji od nekdaj; star. zelo sposoben je, to stoji drži; pog. ta vlak stoji na vseh postajah se ustavlja; publ. njegova zadeva še vedno stoji (na mrtvi točki) se še ni začela reševati, obravnavati; star. stati v bran skušnjavi upreti se, zoperstaviti se; pog. v podjetju stoji vse na glavi razmere so popolnoma neurejene; pog. na luči mi stojiš s svojim telesom mi zaslanjaš svetlobo; pog. stati na lastnih nogah biti samostojen; ekspr. vsa stvar stoji na majavih, trhlih nogah ni trdna, zanesljiva, ni dobro utemeljena; ekspr. stati komu na poti ovirati ga pri njegovih dejanjih, namerah; publ. stati na določenem stališču imeti določeno mnenje o čem; ekspr. stati na očetovi strani imeti, izraziti enako mišljenje o čem kot oče; ekspr. trdno, z obema nogama stoji na zemlji je zelo stvaren; ekspr. naše slovstvo stoji ob rami svetovnemu mu je enakovredno; ekspr. vse življenje mu je stala ob strani mu pomagala, ga podpirala; ekspr. pritegniti k delu tudi tiste, ki so doslej stali ob strani niso sodelovali; ekspr. kar naprej stoji pri njej je, se mudi, zadržuje; nizko stati do kolen v dreku biti v zelo neprijetnem, zapletenem položaju; ekspr. stati z obema nogama v življenju biti zelo dejaven (v družbenem življenju); ekspr. ti stojiš med menoj in mojo srečo ti si vzrok, da nisem srečen; ekspr. ta dogodek mi stoji neprestano, živo pred očmi mislim nanj; star. kmalu bosta stala pred oltarjem se bosta poročila; ekspr. on ne bo stal s prekrižanimi rokami bo kaj ukrenil; ekspr. skušali so izvedeti, kdo stoji za njim mu pomaga, ga podpira; ekspr. neprestano ji stoji za petami hodi za njo, jo zasleduje; žarg., šport. kako stoji naše moštvo na turnirju je trenutno uvrščeno; ekspr. tako sem utrujen, da komaj še stojim (na nogah) zelo sem utrujen; ekspr. lasje mu stojijo pokonci od strahu zelo ga je strah; pog. zdaj ti klobuk stoji prav ga imaš pravilno postavljenega na glavo; klin trdno stoji je trdno nameščen; ekspr. stati visoko na družbeni lestvici imeti pomemben družbeni položaj; ekspr. prazna vreča ne stoji pokonci brez zadostne hrane človek ni sposoben za delo, se ne počuti dobro ◊ lingv. samostalnik stoji v imenovalniku ima imenovalniško končnico; za glagoli premikanja stoji namenilnik se uporablja; lov. pes stoji na divjad s stojo, navadno z dvignjeno sprednjo nogo, opozarja lovca na divjad; šah. trdnjava stoji na a-liniji; šport. stati v predklonu; vet. samica stoji je pripravljena za parjenje; voj. stati mirno vzravnano, z rokami, iztegnjenimi navzdol in pritisnjenimi k bokom stojé: prisluškoval je, stoje za vrati; stoje delati, jesti; nepremično stoje, ga je gledal ∙ pog. preboleti gripo stoje ne da bi ležal; ekspr. saj stoje spiš videti si zelo zaspan stojèč -éča -e: stoječ pred hišo, je glasno zavpil; na samem stoječ mlin; otroci, stoječi okoli ognja; štorklja, stoječa na eni nogi; knjige, stoječe na polici / stoječi kapnik kapnik, ki nastane na tleh kraške podzemeljske jame; stoječi poklic poklic, pri katerem se delo opravlja stoje; stoječa svetilka; stoječa in tekoča voda ♦ fiz. stoječe valovanje valovanje, ki nastane s sestavljanjem dveh enakih valovanj v nasprotnih smereh in ne prenaša energije; les. prodati stoječi les gozdna drevesa, ki še niso posekana; obl. stoječi ovratnik ovratnik, nameščen pokonci ob vratu; rib. stoječa mreža mreža, ki se postavi na določenem območju; sam.: okoli stoječi so se zasmejali; prim. stoj ♪
  17.      státičen  -čna -o prid. (á) 1. ki se ne spreminja, razvija: statičen politični sistem; človeška družba ni statična; gospodarstvo je zaradi krize statično / statično pojmovanje dogajanja v svetu pojmovanje, ki se ne prilagaja spremembam // ki vsebuje malo dogajanja, gibanja, raznovrstnih elementov: statična dramska predstava / statična slika; statično opisovanje dogodkov neživahno, pusto; pesnik je bil po značaju bolj statičen kot dinamičen / statično življenje enolično, nedejavno 2. nanašajoč se na statiko: statični principi / statični račun izračun obremenitve, nosilnosti in stabilnosti gradbenih konstrukcij ◊ anat. statični organ ravnotežni organ; rad. statična kamera kamera, nameščena na nepremičnem stojalu; strojn. statična obremenitev obremenitev, ki se s časom ne spreminja; šport. statična igra igra, pri kateri igralci premalo sodelujejo, so premalo dejavni státično prisl.: na vse stvari gleda statično; statično določena konstrukcija; vsi gibljivi deli naprave so statično uravnoteženi ♪
  18.      statístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od statist: bila je fotomodel in statistka v filmih ♪
  19.      státus  -a m (ȃ) kar je po pravnih in samoupravnih normah opredeljeno s pravicami, obveznostmi glede na poklic, dejavnost, pravni položaj: imeti status študenta; izgubiti, pridobiti si status kmeta; priznati komu status umetnika; diplomatski status / inštitut je obdržal status znanstvene ustanove; spremeniti status delovne organizacije; urediti status revije / pravni status // kar je opredeljeno s pravicami, obveznostmi, ugledom v določeni družbi; položaj: izobrazba, poklic, premoženje določajo status človeka v družbi / družbeni status ženske; razlike v družbenem statusu ♦ jur. (osebni) status pravno pomembne značilnosti osebe glede na spol, starost, državljanstvo, osebno stanje ♪
  20.      statút  -a m (ȗ) pravni akt, ki določa osnovno ureditev kake organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti: imeti, sestaviti statut; na sestanku so razpravljali o statutu; statut občine, šole, ustanove; besedilo, določbe, osnutek statuta / sprejeti statut ♪
  21.      stáva  -e ž (ȃ) 1. dogovor, da tisti, čigar trditev ni pravilna, dá določeno stvar, plača določeni znesek: stava še zmeraj velja; skleniti, sprejeti stavo; za stavo je spal zunaj; neveljavna, poštena stava / dobiti, izgubiti stavo // kar dá, plača tisti, čigar trditev ni pravilna: plačati stavo; stavo so zapili; visoka stava 2. igra na srečo, pri kateri se z vplačilom določenega zneska pridobi pravica do dobitka, določenega za pravilno napoved zmagovalca, rezultata: stava je zaključena; stave na konjskih dirkah / športna stava // znesek, ki se vplača pri tej igri: podvojiti, vplačati stavo 3. glagolnik od staviti: stava na tega konja se je izplačala / stava peči je počasi napredovala 4. nar. zahodnoštajersko skupina navadno osmih pokonci postavljenih snopov: veter je podrl stavo pšenice; postavljati snope v stave 5. lingv. vrstni red skladenjskih enot v stavku: navadna stava; obrnjena stava / napačna stava ločil napačen položaj v besedilu ● nar. koroško kupiti dve stavi zimskega perila garnituri; presekati stavo z udarcem roke razdeliti na dvoje podani roki pri stavi in s tem narediti stavo veljavno; zastar. odgovarjati v kratkih stavah stavkih; kot za stavo dela kot za stavo hitro, pridno; sonce pripeka kot za stavo močno, zelo; vozi kot za stavo zelo hitro ◊ les. skupina navpično postavljenih, zgoraj navzkriž zloženih desk ♪
  22.      stávkar  -ja m (ȃ) udeleženec stavke: odpustiti stavkarje; skupina stavkarjev ♪
  23.      stažístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od stažist: stažistka na kirurškem oddelku ♪
  24.      stêbeln  -a -o [bǝl] prid. (ȇ) nanašajoč se na steblo 1: zaviti stebelne konce rož v navlažen papir / stebelna gniloba ◊ bot. stebelni gomolj odebeljeno podzemeljsko steblo; stebelni list list, ki je na nadzemnem delu stebla; stebelne vitice; obrt. stebelni vbod vbod, ki se veze po obrisu figure, črte tako, da polovica naslednjega vboda prekriva polovico prejšnjega vboda; teh. stebelni vijak vijak z navojem na obeh koncih stebla; vrtn. stebelni potaknjenec steblo ali del stebla za razmnoževanje ♪
  25.      stebèr  -brà tudi stèber -bra [tǝb] m (ǝ̏ ȁ; ǝ̀) 1. podolgovat, pokončen, navadno večji gradbeni element, ki kaj nosi: postaviti, sezidati steber; streho so naslonili na stebre; betonski, lesen, železen steber; okrogel, štirioglat steber; vitki stebri iz marmorja so krasili dvorano; nosilnost stebra / stebri in late pri kozolcu / nosilni, okrasni, podporni steber; pren., ekspr. stebri starega družbenega reda so se majali // prosto stoječ, v prerezu navadno okrogel predmet, ki se rabi kot nosilec, opornik: postaviti stebre za ograjo; ladjo so privezali za stebre na obali / električni, telegrafski steber; poškodovati steber prometnega znaka // navadno s prilastkom kar je po obliki temu podobno: po eksploziji so se od tal dvignili dimni stebri; steber plamena se je nagnil; veter je vrtinčil bele stebre prahu; sonce je odsevalo v jezeru v dolgem, gorečem stebru / kapniški steber ki nastane, ko se zrasteta stoječi in viseči kapnik ∙ zmagovitim vojskovodjem so postavljali spominske stebre stebrom podobne spomenike 2. ekspr., s prilastkom najpomembnejši, najvažnejši član ali del: mati je steber družine; biti steber društva, organizacije; mladina je bila steber revolucije ◊ alp. steber okroglasta navpična skalna tvorba v steni; arhit. gobast steber razširjen ob vrhu; elektr. steber kovinski ali betonski opornik za električne vode; steber transformatorja pokončni del magnetnega jedra pri velikih transformatorjih; um. dorski steber brez baze in s preprostim kapitelom; jonski steber z bazo in kapitelom z volutami na oglih; snopasti steber v gotski arhitekturi s polstebri okrog pravokotnega jedra; baza stebra podstavek, podnožje; trup stebra srednji del stebra med bazo in kapitelom; vet. roženi steber valjasta odebelitev notranje strani kopitne stene; zgod. sramotilni steber nekdaj h kateremu postavljajo, privezujejo ljudi za kazen ♪

   8.731 8.756 8.781 8.806 8.831 8.856 8.881 8.906 8.931 8.956  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA