Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
zen (831-855)
- rožénast -a -o prid. (ẹ̑) redko roževinast, rožén: roženast ročaj ♪
- rožénec -nca m (ẹ̄) petr. kamnina, sestavljena iz drobnih, različno obarvanih zrn kremena: plasti roženca v apnencu ♪
- roženéti -ím nedov. (ẹ́ í) spreminjati se v roževino: gornja plast kože roženi ♪
- roženíca 1 -e ž (í) 1. anat. sprednja, prozorna, nekoliko izbočena plast zrkla: vnetje roženice; roženica in beločnica / očesna roženica 2. nekdaj posoda iz roga, navadno za sol ali tekočino: napolniti roženice s pijačo ♪
- roženíca 2 -e ž (í) nar. vzhodno škarnik, špirovec: stesati roženice ♪
- roženíčen -čna -o (ȋ) pridevnik od roženica1: roženična napaka ♪
- roženína -e ž (í) trdo tkivo, ki sestavlja rogove, nohte, lase; roževina: kopitna roženina / porezati volu roženino na parkljih // snov iz tega tkiva: okviri očal iz roženine / prodajati roženino izdelke iz te snovi ◊ gozd. gostejši in temnejši les na zakrivljenem delu debla ali na spodnji strani vej pri iglavcih ♪
- roženínast -a -o prid. (í) redko roževinast, rožén: očala z roženinastimi okviri ♪
- róženkranc in róženkránc -a [žǝn] m (ọ̑; ọ̑-ȃ) star. rožni venec: moliti roženkranc / imeti v rokah roženkranc ♪
- róženkravt -a [žǝn] m (ọ̑) lončna rastlina z dišečimi dlakavimi listi in drobnimi vijoličastimi cveti: vejica roženkravta; nageljni, roženkravt in rožmarin ♪
- roženvênski -a -o [žǝn] prid. (ē) rel. rožnovenski: roženvenska nedelja ♪
- rúbežen -žni ž (ȗ) star. rubež m: rubežen živine / izterjevati z rubežnijo ♪
- rúbežen -žna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na rubež: rubežni zapisnik / rubežni popis ♪
- rumenokóžen -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki je rumene kože: rumenokožni delavci ♪
- ržén -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na rž: rženi klas; ržena slama; rženo zrno / rženi kruh; ržena moka ∙ star. rženi cvet junij ♦ bot. rženi rožiček glivica zajedavka na rži in nekaterih travah; temna tvorba te glivice na klasih rži ♪
- ržénec -nca m (ẹ̄) nar. rženi kruh: peči rženec ♪
- rženják -a m (á) star. rženi kruh: jesti rženjak; hlebec rženjaka ♪
- ržénka -e ž (ẹ̄) agr. zgodnja hruška zlato rumene barve, ob muhi malo rdečkasta: rženke in ječmenke ♪
- sabotážen -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sabotažo: sabotažna skupina / sabotažne akcije na železniški progi; sabotažno dejanje, delovanje ♪
- sádežen -žna -o (ȃ) pridevnik od sadež: sadežna lupina ♪
- samodŕžen -žna -o prid. (r̄) nanašajoč se na samodržce ali samodrštvo: samodržno vladanje / samodržna politika / njegovo samodržno ravnanje ♪
- sámopostréžen -žna -o prid. (ȃ-ẹ̑) nanašajoč se na samopostrežbo: način prodaje je samopostrežen; samopostrežen in samoizbiren / samopostrežni pult; samopostrežne košarice košarice, ki se uporabljajo v samopostrežnih trgovinah; samopostrežna restavracija, trgovina; sam.: pog. to je kupila v samopostrežni v samopostrežni trgovini ♪
- samorézen -zna -o prid. (ẹ̄ ẹ̑) teh., v zvezi samorezni vijak vijak, ki si ob privijanju, zavijanju, navadno v pločevino, sam vreže, zareže utor ♪
- samótežen in samotéžen -žna -o prid. (ọ̄; ẹ̑) 1. ki ga premika, pelje človek sam, brez vprege: samotežni voziček; samotežne sani 2. knjiž. ki je, deluje zaradi lastne teže: samotežno kolo / samotežna žičnica gravitacijska žičnica ♪
- samotŕžen -žna -o prid. (r̄) zastar. monopolen: velike delniške družbe so imele takrat samotržno pravico ♪
706 731 756 781 806 831 856 881 906 931