Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
zen (431-455)
- muskulózen -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. mišičast, mišičav: slikati muskulozna telesa ♪
- múžen -žna -o prid. (ū) redko muževen 1: mužna vrbova mladika ♪
- mužén -a -o prid. (ẹ̄) nar. dolenjsko muževen 1: muženo drevje ♪
- nabóžen -žna -o prid. (ọ́ ọ̄) nanašajoč se na versko življenje: cerkveno društvo z nabožnimi nalogami / nabožni pisatelji; rožni venci, svetinjice in drugi nabožni predmeti / nabožne slike; knjige nabožne vsebine ♪
- nabréžen -žna -o prid. (ẹ̑) knjiž. obrežen, obalen: nabrežne čeri / nabrežne rastline ♪
- nadléžen -žna -o prid., nadléžnejši (ẹ́ ẹ̄) ki s času, položaju neprimernimi zahtevami, dejanji povzroča komu neprijetnosti, slabo voljo: nadležen novinar, prosilec; ta moški je zelo nadležen; včasih je ni mogel pričakati, zdaj pa mu je bila nadležna / s svojo preveliko zgovornostjo je bil vsem nadležen / nadležne muhe // nav. ekspr. ki s svojim obstajanjem, pojavljanjem povzroča komu neprijetnosti, slabo voljo: znebiti se nadležnega dolga; bolezen ni nevarna, je pa dolgotrajna in nadležna; spraševanje mu je nadležno / nadležna megla nadléžno prisl.: nadležno spraševati ♪
- nadlóžen -žna -o prid. (ọ́ ọ̄) star. onemogel, slab: star je in nadložen; nadložna starka ♪
- nadráženost -i ž (á) lastnost, stanje nadraženega: nadraženost tkiva / spolna nadraženost ♪
- nadvózen in nadvôzen -zna -o prid. (ọ̄; ó) nanašajoč se na nadvoz: nadvozna pot / odstraniti opornik nadvoznega mostu ♪
- nagrávžen -žna -o prid. (á ā) nižje pog. ogaben, gnusen: umazana, nagravžna voda / nagravžno dejanje ♪
- najéženost tudi naježênost -i ž (ẹ̑; é) značilnost, stanje naježenega: naježenost dlake; naježenost od mraza, strahu / ekspr. njegova naježenost jo je prizadela ♪
- nakázen -zni ž (ȃ) star. pošast, spaka: videl je grozno nakazen / grbasta nakazen ♪
- nakázen -zna -o prid. (ā) knjiž. skažen, iznakažen: nakazen otrok / nakazen obraz // grd, neprikupen: nakazen starec / nakazna stenska ura pokvarjena nakázno prisl.: kače so nakazno gomazele ♪
- nakáženost tudi nakažênost -i ž (ȃ; é) redko skaženost, iznakaženost: telesna nakaženost ♪
- namízen -zna -o prid. (ȋ) 1. ki je za na mizo: namizno okrasje / namizni koledar, prt; namizna svetilka // namenjen za uporabo pri jedi, jedenju: namizni prt / namizni pribor pribor, s katerim se jemljejo jedi na krožnik; namizna posoda posoda, v kateri se prinašajo jedi na mizo in jemljejo iz nje na krožnik 2. ki je boljše, izbrane vrste: namizno grozdje, sadje; namizno olje; pijejo samo belo namizno vino 3. v zvezi namizna igra (športna) igra, navadno z manjšo žogo ali kroglo, ki se igra na mizi: namizne in druge igre ◊ gost. namizni grelec priprava za ogrevanje jedi in pijače; šport. namizni tenis ♪
- naobráženost -i ž (ȃ) zastar. izobraženost: hvalili so njeno naobraženost / vsestranska naobraženost ♪
- napréženost -i ž (ẹ̑) stanje napreženega: napreženost konj / ekspr. skrajna napreženost čustev ♪
- nárazen in narázen prisl. (ȃ; ȃ) izraža medsebojno ločenost ali ločevanje, ant. skupaj: držati prste, stopala narazen; potegniti zavese narazen; ob strelu so ljudje skočili narazen; hiši stojita precej narazen ∙ po nazorih sta si daleč narazen njuni nazori so zelo različni; pog. dajati stroj narazen razstavljati ga (na dele); iti narazen pog. suha klada gre nerada narazen se nerada razkolje; ekspr. v mladosti so bili nerazdružljivi, potem pa so šle njihove poti narazen niso več živeli skupaj; niso bili več v prijateljskih odnosih; pog. po dveh letih zakona sta šla narazen sta se razvezala; lesti narazen pog. blago leze narazen postaja vedno tanjše, se na več mestih trga; ekspr. lica mu lezejo narazen od zadovoljstva poteze obraza kažejo, da je zadovoljen; ekspr. posestvo, premoženje leze narazen se manjša, propada; pog. toliko jé, da kar narazen leze se zelo debeli; pog. spraviti pretepače narazen ločiti, razgnati; pog. živeti narazen ločeno ♦ lingv. nekatere prislove pišemo skupaj ali narazen ♪
- narkózen -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na narkozo: narkozna globina / redko narkozna sredstva narkotična sredstva ♪
- natézen -zna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na nateg: natezna naprava / natezna deformacija; natezna napetost napetost v trdni snovi pri nategu; natezna trdnost največja mogoča obremenitev, ki jo telo prenese, ne da bi se pretrgalo ♪
- navídezen -zna -o prid. (ȋ) ki je po videzu, na zunaj tak kot pravi, resničen: navidezen mir, poraz; navidezna gotovost, harmonija / navidezna prijaznost nepristna / navidezen napad; navidezna smrt // ki v resnici ni tak, kot se kaže: navidezna velikost predmeta; njegova moč je samo navidezna // ki v resnici ne obstaja: navidezna pot sonca okoli zemlje ◊ bot. navidezni cvet enemu samemu cvetu podobno socvetje; navidezni list listu podoben ploščat poganjek; fiz. navidezna slika slika, ki nastane v presečišču podaljškov žarkov navídezno prisl.: navidezno se premikati; navidezno brezpomembna kretnja; navidezno začuden, zadovoljen ♪
- navláženost tudi navlažênost -i ž (ȃ; é) značilnost, stanje navlaženega: navlaženost zemlje ♪
- navzdólžen -žna -o [u̯ž] prid. (ọ̑) redko vzdolžen: navzdolžni in prečni rovi ♪
- navzkrížen -žna -o prid. (ȋ) 1. položen v obliki križa: navzkrižna trama / navzkrižne naramnice / narediti navzkrižni črti / navzkrižno navijanje preje 2. ki poteka v različnih, križajočih se smereh: izogniti se navzkrižnim prevozom enakega blaga; navzkrižna ventilacija / navzkrižna kontrola; navzkrižno zasliševanje / navzkrižno pošiljanje darov je bilo pri njih v navadi medsebojno // voj., v zvezi navzkrižni ogenj obstreljevanje istega cilja z več strani, zlasti iz zasede: začel se je navzkrižni ogenj / biti ubit v navzkrižnem ognju / priti v navzkrižni ogenj; pren., ekspr. pisatelj je bil vse življenje v navzkrižnem ognju kritike 3. nasprotujoč si, neskladen: navzkrižni interesi, ukazi; navzkrižno mnenje; navzkrižna vprašanja // star. različen, neenak: v letih sta si precej navzkrižna; navzkrižna starost ◊ bot. navzkrižni listi
navzkriž stoječi pari listov navzkrížno prisl.: navzkrižno delovati, spraševati; navzkrižno postaviti ♪
- nèambiciózen -zna -o prid. (ȅ-ọ̑) ki mu manjka ambicioznosti, ambicij: neambiciozni ljudje / neambiciozni načrti ♪
306 331 356 381 406 431 456 481 506 531