Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
zen (3.956-3.980) 
- krvavíčnost -i ž (ȋ) med. bolezensko stanje moških, pri katerem se krvavitev težko ustavi; hemofilija: podedovati krvavičnost ♪
- krvavo... ali krvávo... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na krvav: krvavoličen; krvavook ♪
- krvi... prvi del zloženk, kakor krvižejen ipd., gl. kri ♪
- krvníca -e ž (í) 1. ženska oblika od krvnik: izročena je bila krvnici 2. bot. navadno užitna goba belkaste ali rjavkaste barve, brez klobuka; prašnica ♪
- krvo... prvi del zloženk nanašajoč se na kri: krvodajalec; krvoločen; krvotok, krvožilen ♪
- krvodajálka -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od krvodajalec: že več let je krvodajalka ♪
- krvolóčnica -e ž (ọ̑) nav. ekspr. krvoločna ženska: brezčutna krvoločnica ♪
- krvomóčnost -i ž (ọ̄) vet. izločanje krvi s sečem, navadno pri govedu: to bolezen spremlja krvomočnost ♪
- krvoskrúnka -e ž (ȗ) ženska oblika od krvoskrunec: krvoskrunka in morilka ♪
- krvoskrúnski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na krvoskrunce ali krvoskrunstvo: krvoskrunska ljubezen / živeti v krvoskrunskem razmerju ♪
- krvosrámen -mna -o prid. (á ā) knjiž. krvoskrunski: krvosramna ljubezen ♪
- krvosrámstvo -a s (ȃ) knjiž. krvoskrunstvo: kazen za krvosramstvo ♪
- krznárka -e ž (á) ženska, ki se poklicno ukvarja z izdelovanjem oblačil iz krzna: šivilja in krznarka ♪
- ksantípa -e ž (ȋ) slabš. zlobna, prepirljiva (zakonska) žena: ksantipa mu je grenila življenje / oženil se je s pravo ksantipo ♪
- ksébni -a -o prid. (ẹ̑) pri vpreženi živini levi: ksebni konj, vol / na ksebno stran je vpregel kravo; sam.: pognati ksebnega ♪
- ksero... ali ksêro... prvi del zloženk (ȇ) nanašajoč se na izdelovanje kopij po elektrostatičnem postopku: kserografija; kserokopija / kseroizpis in ksero izpis ♪
- ksilén -a m (ẹ̑) kem. benzen z dvema metilnima skupinama ♪
- kúčma -e ž (ȗ) okroglo krzneno pokrivalo, ki sega do ušes: pokriti se s kučmo; z astrahanom obšita kučma; kučma iz bobrovega krzna // ekspr., navadno z rodilnikom kar kaj pokriva: z velikim naporom so dosegli sneženo kučmo vrha ♪
- kúga -e ž (ú) 1. huda nalezljiva bolezen bezgavk, pljuč ali krvi: v mestu je kuga; izbruhnila je epidemija kuge; povzročitelj kuge; smrdi kot kuga; bolezen se je širila kot kuga zelo hitro; ogibajo se ga kot kuge / ekspr. črna kuga / kot kletvica: da bi te kuga; kuga te poberi // ekspr., v povedni rabi izraža težko ozdravljivost ali neozdravljivost, navadno zelo razširjene bolezni: rak je grozljiva kuga / ta bolezen je prava kuga 2. ekspr., navadno s prilastkom kar ima množično uničujoče, pogubne posledice: take ideje so kuga sodobne družbe; kuga fašizma se širi po Evropi / alkoholna kuga ● publ. bela kuga čezmerno omejevanje rojstev ◊ bot. vodna kuga vodna rastlina z listi, nameščenimi v vretencih, in dolgopecljatimi cveti, Elodea canadensis; kem. cinova kuga razpadanje cina v prah; med. bubonska kuga pri
kateri otečejo bezgavke; pljučna kuga; vet. goveja kuga nalezljiva bolezen goveda z vnetjem in nekrozo sluznice prebavil; kokošja kuga nalezljiva bolezen perutnine z vnetjem dihal in prebavil; pasja kuga nalezljiva bolezen psov zlasti z vnetjem dihal, prebavil in osrednjega živčevja; prašičja kuga nalezljiva bolezen prašičev s krvavitvami v notranjih organih in vnetjem prebavil ♪
- kúharica -e ž (ȗ) 1. ženska, ki se (poklicno) ukvarja s kuhanjem: kuharice že kuhajo kosilo; ona je odlična kuharica; gospodinje in kuharice / vzeli so jo za kuharico / glavna kuharica v hotelu; pog. farovška kuharica / ekspr. moja mama je dobra kuharica dobro kuha 2. pog., ekspr. kuharska knjiga: na polici je imela odprto kuharico ♪
- kúhati -am nedov. (ú ȗ) 1. delati hrano (bolj) užitno z delovanjem toplote: uči se kuhati; zna zelo dobro kuhati; kuha in pospravlja; pri tej hiši se slabo kuha / kuhati kosilo, večerjo / kuha le na olju / kuhati na elektriko, plin // imeti hrano v vreli vodi, da postane (bolj) užitna: kuhati meso, zelenjavo; kuhati v pokriti posodi; kuha in peče; v loncu se kuha krompir / kuhati čaj, kavo; kuhati juho / kuhati kaj do mehkega / kuha samo na kuhalniku // imeti kaj v vreli vodi zaradi čiščenja, pranja: kuhati perilo 2. pridobivati kaj z delovanjem toplote: iz sliv kuhati marmelado; kuhati žganje / kuhati klej / kuhati, žgati apno pridobivati apno z žganjem apnenca 3. ekspr. pripravljati kako dejavnost, akcijo, navadno skrivaj, zahrbtno: možje so kuhali maščevanje; neprestano nekaj kuha; spraševal se je, kaj se kuha proti njemu 4. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom
izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: kar naprej kuha trmo; kuhati zavist / še vedno kuha jezo nanj ● pog. kuhati mulo kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom; ekspr. bolnika je vso noč kuhala vročina imel je visoko vročino; ekspr. jezen je, da ga kar kuha zelo ◊ les. kuhati les pripravljati les za nadaljnjo obdelavo s segrevanjem v vroči vodi kúhati se ekspr. 1. pojavljati se v visoki stopnji: v srcu se mu kuha bes, sovraštvo; v njem se kuha jeza 2. biti, zadrževati se v vročini: ljudje so se kuhali v nabito polni dvorani / bilo je tako vroče, da se je kar kuhal kuhajóč -a -e: težko je zadrževal kuhajoče se sovraštvo kúhan -a -o: jesti kuhan fižol, kostanj; na mleku kuhani riž; krompir je že kuhan; napol kuhana jed / kuhano maslo maslo, ki se mu s kuhanjem izloči voda; mehko ali v mehko kuhano jajce jajce z nezakrknjenim rumenjakom ∙ rdeč kot kuhan rak zelo; ekspr. kuhan in pečen je pri njih
pogostokrat, dostikrat je pri njih ♦ gastr. kuhano vino vroča pijača iz prevretega vina, sladkorja in začimb ♪
- kújast -a -o prid. (ú) kujav: kujasta ženska ♪
- kújavka -e ž (ú) ženska oblika od kujavec: kujavka in trmoglavka ♪
- kú-klúx-klán in kúklúksklán -a [-kluks-] m (ȗ-ȗ-ȃ) v Združenih državah Amerike tajna teroristična organizacija, ki se bori zlasti proti enakopravnosti črncev: člani ku-klux-klana ♪
- kukú -ja m, tudi neskl. (ȗ) posamezen glas pri kukanju, oglašanju: kukavica mu je nakukala trinajst kukujev ♪
3.831 3.856 3.881 3.906 3.931 3.956 3.981 4.006 4.031 4.056 
