Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zen (2.831-2.855)


  1.      grôzden  in grózden -dna -o prid. (ó; ọ̑) nanašajoč se na grozd ali grozdje: grozdni sok; počasi je zobal grozdne jagode / grozdni mlin mlin za mečkanje grozdja ♦ bot. siva grozdna plesen glivica, ki povzroča bolezen dozorevajočih jagod vinske trte, Sclerotinia fuckeliana; kem. grozdni sladkor monosaharid, ki je kemično vezan v trsnem sladkorju, škrobu in celulozi; glukoza ♪
  2.      grozôten  -tna -o prid. (ó) grozen: grozoten prizor; godile so se grozotne stvari / povratek čez snežišče je bil grozoten; grozotno mučenje / zbežal je v grozotnem diru; popil je grozotno množino kave; gre za grozotne razdalje / sledil je grozoten molk poln groze grozôtno prisl.: svet se mu zdi grozotno majhen ♪
  3.      grozovít  -a -o prid., grozovítejši (ȋ) grozen: zgodila se je grozovita nesreča; grozovito klanje / pripovedovala je grozovite zgodbe / vrgel ga je z grozovito močjo / pripovedoval je, kako grozovite so levinje, ko branijo mladiče nevarne, bojevite grozovíto prisl., ekspr.: burja je grozovito razsajala; zdel se ji je grozovito velik ♪
  4.      grozovíten  -tna -o prid. (ȋ) zastar. grozen: grozovitne pošasti se je zbal / prizadejali so mu grozovitno krivico ♪
  5.      grozovítež  -a m (ȋ) ekspr. grozen človek: stari grozovitež se je končno izselil / ko je dobil oblast, je postal grozovitež ♪
  6.      grozovítnež  -a m (ȋ) zastar. grozen človek: pusti ga, grozovitneža ♪
  7.      grôžnja  -e ž (ó) obljuba, napoved komu česa neprijetnega, hudega: ustrašiti se grožnje; izpolniti grožnjo; ostalo je samo pri grožnji; v njegovih besedah je bilo čutiti prikrito grožnjo / publ. politika zastraševanja in groženj ♪
  8.      grúdast  -a -o prid. (ú) poln grud: grudasta pot; žene so bile sklonjene nad grudasto zemljo / grudast sladkor ki je v grudah ♦ geogr. grudasto gorovje gorovje, ki je glede na prvotno obliko zelo preoblikovano in po notranjih premikih razkosano na posamezne grude ♪
  9.      grúdi  -i ž mn. (ȗ) 1. knjiž. (ženske) prsi: grudi so se ji hitro dvigale; razgaljene grudi; pren. zemlja jih je priklenila na svoje grudi 2. ed., zastar. prsi, oprsje sploh: mož je sklonil glavo na grud ♪
  10.      grùnt  grúnta m (ȕ ú) večje kmečko posestvo: kupiti, prodati grunt; grunt in bajta / priženil se je na grunt; je doma z grunta / cel grunt nekdaj posestvo, ki obsega približno 15-20 ha // pog. posestvo, kmetija: imajo velik grunt ● prevzeti grunt postati njegov gospodar ♪
  11.      grúntarica  -e ž (ȗ) lastnica grunta ali gruntarjeva žena: spredaj so sedele gruntarice v svilenih rutah ♪
  12.      grúpa  -e ž (ú) 1. navadno s prilastkom več ljudi, ki jih kaj povezuje, druži; skupina: udeleženci so se razdelili v interesne grupe; jurišna grupa; koalicija več političnih grup; nastop folklorne grupe / v delovni grupi je pet učencev // več ljudi, stvari, ki so v določenem času skupaj: bliža se grupa turistov 2. kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake, podobne značilnosti: njegova prozna dela razdelimo v tri grupe / slavistika se je odcepila od indoevropeistike kot samostojna grupa ◊ mat. grupa množica elementov, med katerimi obstaja ena računska operacija; voj. grupa odredov med narodnoosvobodilnim bojem vojaška formacija z bataljoni in odredi, vezana na določeno ozemlje ♪
  13.      gubernátorica  -e ž (ȃ) gubernatorjeva žena: goste je sprejemala gubernatorica ♪
  14.      gulág  -a m (ȃ) v Sovjetski zvezi kazensko taborišče za zapornike, zlasti politične: poslati koga v gulag ♪
  15.      gúmijast  -a -o prid. (ȗ) ki je iz gume: čevlji z gumijastimi podplati; gumijasti predmeti; gumijasti škornji; gumijasta cev; zaščitne gumijaste rokavice; gumijasto tesnilo / voz z gumijastimi kolesi z gumo na kolesih; bil je v gumijastem plašču; gumijasta tla prevlečena, obložena z gumo ♪
  16.      guvernêrka  -e ž (ȇ) 1. ženska oblika od guverner: kandidira za guvernerko 2. star. guvernerjeva žena ♪
  17.      haaški  -a -o [háš-] prid. (ȃ) nanašajoč se na Haag: haaška industrija ♦ jur. haaške konvencije meddržavni dogovori, zlasti o vojnem in nevtralnostnem pravu iz leta 1899 in 1907; haaško razsodišče stalno meddržavno razsodišče v Haagu, ki poravnava spore med državami; haaško sodišče glavni sodni organ Organizacije združenih narodov v Haagu, ki sodi o sporih med državami ♪
  18.      habituálen  -lna -o prid. (ȃ) med. stalen, ponavljajoč se: habitualna bolezen, poškodba // jur. ki opravlja kaj iz navade: habitualen zločinec ♪
  19.      hagiolóški  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. svet, svetosten, nabožen: hagiološko čustvovanje ♪
  20.      hahá  in hahà medm. (ȃ; ȁ) 1. posnema glas pri smejanju: haha, kako je to zabavno / haha(ha), se je smejal na ves glas 2. izraža posmeh: haha, pa je prejel zasluženo plačilo ♪
  21.      hajdamák  -a m (ā) zgod., v 17. in 18. stoletju udeleženec ukrajinskega kmečkega upora proti poljskemu plemstvu: hajdamaki so se skrivali v stepi // med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik ukrajinske protirevolucionarne vojske: spopad med hajdamaki in boljševiki ♪
  22.      hajdúk  -a m (ū) pri nekaterih južnoslovanskih narodih 1. nekdaj borec, ki se na gverilski način bori proti turškemu okupatorju: četa hajdukov; pesmi o hajdukih 2. slabš. cestni ropar, razbojnik: orožniki ženejo hajduka ♪
  23.      hajdúkinja  -e ž (ū) ženska oblika od hajduk: junaške hajdukinje ♪
  24.      hajdukováti  -újem nedov. (á ȗ) pri nekaterih južnoslovanskih narodih, nekdaj delovati, živeti kot hajduk: ženske so delale doma, moški pa hajdukovali ♪
  25.      hájlovec  -vca m (ȃ) pog., slabš., pri nacistih kdor (rad) pozdravlja s heil: zagrizen nemškutar in hajlovec ♪

   2.706 2.731 2.756 2.781 2.806 2.831 2.856 2.881 2.906 2.931  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA