Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zen (281-305)



  1.      inženírstvo  -a s () naslov, dejavnost inženirjev: biti ponosen na svoje inženirstvo // s prilastkom dejavnost, ki teoretična tehnična spoznanja uresničuje v praksi: gozdno, kmetijsko inženirstvo ● star. študirati inženirstvo tehnikovoj. rod vojske, ki skrbi zlasti za utrjevalna in komunikacijska dela, za postavljanje in odstranjevanje ovir
  2.      istoléžen  -žna -o prid. (ẹ̄) geom. enakoležen: istoležna kota; istoležni stranici
  3.      istozlóžen  -žna -o prid. (ọ̄) lingv. ki pripada istemu zlogu: istozložni glas
  4.      izenáčenje  tudi zenáčenje -a s () glagolnik od izenačiti: izenačenje notranjega in zunanjega pritiska / izenačenje delovnih razmer / izenačenje ljudi pred zakonom / izenačenje (rezultata) v začetku drugega polčasa
  5.      izenáčenost  -i ž () lastnost, značilnost izenačenega: izenačenost delovnih razmer / popolna izenačenost tekmovalcev / glavna odlika ansambla je v izenačenosti
  6.      izenačeválec  -lca [c tudi lc] m () knjiž. kar izenačuje: šport je bil tudi socialni izenačevalec
  7.      izenačeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na izenačevanje: izenačevalne tendence ♦ elektr. izenačevalna zveza zveza za izenačevanje potenciala
  8.      izenačevánje  tudi zenačevánje -a s () glagolnik od izenačevati: izenačevanje notranjega in zunanjega pritiska / izenačevanje kulturnih razmer / izenačevanje predpisov
  9.      izenačeváti  -újem tudi zenačeváti -újem nedov.) 1. delati kaj enako, enakovredno čemu drugemu: izenačevati delovne razmere; zunanji in notranji pritisk se izenačujeta / izenačevati vse proizvajalce // po določeni značilnosti, lastnosti imeti kako stvar za enako z drugo; enačiti: izenačevati živali s človekom 2. šah., šport. dosegati enak položaj, enako število točk, zadetkov kot nasprotnik: naše moštvo je pogosto izenačevalo / izenačevati razliko v golih izenačujóč tudi zenačujóč -a -e: izenačujoči vplivi okolice; izenačujoča prizadevanja
  10.      izenačítev  tudi zenačítev -tve ž () glagolnik od izenačiti: izenačitev kulturnih razmer / pesnikova želja po izenačitvi z naravo / izbojevati izenačitev ljudi pred zakonom
  11.      izenáčiti  -im tudi zenáčiti -im dov.) 1. narediti kaj enako, enakovredno čemu drugemu: izenačiti oblike; izenačiti notranji pritisk z zunanjim; izenačiti kulturne razmere; gospodarsko, politično izenačiti / izenačiti zasebni interes z interesi družbe; izenačiti se s kom pri delu ♦ jur. izenačiti ljudi pred zakonom dati vsem ljudem ne glede na raso, jezik ali politično pripadnost enake pravice in dolžnosti 2. šah., šport. doseči enak položaj, enako število točk, zadetkov kot nasprotnik: v drugem polčasu so gostje izenačili / izenačiti razliko v golih / izenačiti rekord, rezultat izenáčen tudi zenáčen -a -o: igralca sta se v izenačeni poziciji odločila za remi; tekmovalna ekipa je izenačena; življenjska raven prebivalstva je tam precej izenačena
  12.      izknjíženje  -a s () glagolnik od izknjižiti
  13.      izlúženje  -a s (ū) glagolnik od izlužiti: izluženje barvila, tanina
  14.      iznakáženec  tudi iznakažênec tudi znakáženec tudi znakažênec -nca m (; é) ekspr. iznakažen človek
  15.      iznakáženje  tudi iznakažênje tudi znakáženje tudi znakažênje -a s (; é) glagolnik od iznakaziti: iznakaženje obraza / iznakaženje duševnosti
  16.      iznakáženost  tudi iznakažênost tudi znakáženost tudi znakažênost -i ž (; é) lastnost, značilnost iznakaženega: telesna iznakaženost; iznakaženost obraza, ustnic / moralna iznakaženost; iznakaženost družbenih odnosov
  17.      izobrázen  -zna -o (ā) pridevnik od izobrazba 2: izobrazna možnost
  18.      izobráženec  -nca m () kdor opravlja umsko delo ali je z izobrazbo usposobljen zanj: to knjigo bi moral poznati vsak izobraženec; jezik, sloj izobražencev; kmetje in izobraženci
  19.      izobráženje  -a s () zastar. izobrazba: razlikovati se po izobraženju / skrbeti za otrokovo izobraženje
  20.      izobráženka  -e ž () ženska, ki opravlja umsko delo ali je z izobrazbo usposobljena zanj: zbrale so se izobraženke in predstavnice različnih slojev
  21.      izobráženost  -i ž () značilnost izobraženega človeka: v delu se kaže njegova izobraženost / jezikovna, vsestranska izobraženost
  22.      izobráženski  -a -o prid. () nanašajoč se na izobražence: zahaja v izobražensko družbo / izobraženski pogovor / izobraženski poklici
  23.      izobráženstvo  -a s () sloj izobražencev, izobraženci: narodno izobraženstvo; naloge izobraženstva; preprosto ljudstvo in izobraženstvo
  24.      izpréžen  -žna -o prid. (ẹ̑) namenjen za izpreganje: izprežno dvorišče
  25.      izravnotéženost  -i ž (ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost izravnoteženega: duševna izravnoteženost

   156 181 206 231 256 281 306 331 356 381  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA