Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zen (26-50)

26.      ženítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ženiti se: še ne misli na ženitev; biti goden za ženitev; odlašati z ženitvijo; ženitev in možitev / bližal se je dan njune ženitve poroke / sprememba barve perja pri samcih med ženitvijo ∙ ženitev je uganitev ne da se vnaprej vedeti, ali bo zakon srečen ♪
27.      ženíti se  žénim se nedov. (ȋ ẹ́) 1. v zvezi z osebo moškega spola poročati se: danes se ženi njen nečak / ženiti se na kmetijo / ženili so se med seboj; opisoval je, kako se na deželi ženijo / dov., pog. kdaj se bosta pa vidva ženila poročila 2. ekspr. imeti ljubezenski odnos s kakim dekletom: ali se fant že kaj ženi; nekaj časa se je ženil pri sosedovi hčeri / hodil se je ženit v sosednjo vas vasovat; dolgo se je ženil, pa se ni oženil si iskal ženo; s stricem se je šel ženit je šel snubit / dov. moral se je ženiti tam, kjer je oče hotel si dobiti ženo 3. ekspr. družiti se zaradi parjenja: to je čas, ko se mačke, psi ženijo / ob sv. Gregorju se ptički ženijo ● ekspr. nima se na kaj ženiti nima materialne osnove za zakon, družino; ženiti se na roke v kmečkem okolju imeti za zakon, družino le sposobnost za delo; pog., ekspr. ženi se pod marelo ne da bi imel zagotovljeno bivališče; šalj. on se na drobno ženi ima ljubezenske odnose z več osebami istočasno ali v kratkih časovnih presledkih; danes je pa oblečen, kot da bi se ženil zelo lepo, slovesno ženíti ekspr. 1. dajati, oddajati v zakon: danes ženi najmlajšega sina 2. posredovati za koga pri kakem dekletu zaradi ženitve: ni maral nikogar, da bi ga ženil; vsi so ga hoteli ženiti ♪
28.      ženitnína  -e ž (ȋ) star. ženitovanje, svatba: povabiti koga na ženitnino; skromna ženitnina ♪
29.      ženitovánje  -a s (ȃ) praznovanje ob poroki: ženitovanje je trajalo do jutra / iti, povabiti na ženitovanje; pogostili so jih, kot da bi prišli na ženitovanje zelo dobro ♪
30.      ženitovánjski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ženitovanje: ženitovanjski običaji / ženitovanjski sprevod / ženitovanjska gostija ♦ etn. ženitovanjska pogača boljši, navadno maslen kruh, okrašen s cvetjem in svečami, ki se na koncu svatbe razdeli svatom ♪
31.      ženitováti  -újem nedov. (á ȗ) praznovati ob poroki: ženitovali so pozno v noč; veselo ženitovati // udeleževati se praznovanja ob poroki: rad je ženitoval ♪
32.      ženítven  -a -o prid. (ȋ) ženiten: ženitvene priprave / iti na ženitveno potovanje poročno potovanje ♪
33.      žênka  -e ž (ē) ekspr. manjšalnica od žena: predstavil jim je svojo ženko / kot nagovor ljuba moja ženka ♪
34.      žênkica  -e ž (ē) ekspr. manjšalnica od žena: seznanil jih je s svojo ženkico / kot nagovor nič ne skrbi, ženkica moja ♪
35.      ženomŕzec  -zca m (ȓ) knjiž. kdor ne mara žensk in njihove družbe: ne bodi tak ženomrzec ♪
36.      žénska  -e ž (ẹ́) oseba ženskega spola, navadno dorasla: prišla je neka ženska; majhna, mlada, modrooka, temnolasa, vitka ženska; mirna, prijazna, prijetna ženska; noseča, poročena ženska; ženska srednjih let; čustvovanje ženske matere; razlike med moškim in žensko / frizer za ženske // oseba ženskega spola kot nosilka značilnih telesnih lastnosti: kar v nekaj mesecih se je iz dekleta razvila v žensko; ekspr. njuna hči je že cela, prava ženska // ekspr. oseba ženskega spola kot nosilka značilnih duševnih lastnosti: ga bo že preprosila, saj je ženska; v njej je premalo ženske, da bi to razumela / ženska je ženska / v njej se je začela prebujati ženska ženskost ● nar. ne vem, če je moja ženska že doma žena; žarg. ali bo prišla s teboj tudi tvoja ženska tvoje dekle; tvoja žena; publ. iščemo žensko za pomoč v gospodinjstvu v oglasih gospodinjsko pomočnico; ekspr. fatalna ženska ki zaradi svoje lepote in nenavadnosti odločujoče, navadno negativno vpliva na moškega; knjiž. javna ženska prostitutka; ženska je kakor aprilsko vreme njeno razpoloženje je zelo spremenljivo; ekspr. kjer vrag ne zmore, ženska pripomore ženska zlasti s svojo zvitostjo dosti doseže ♪
37.      žénskar  -ja m (ẹ̑) ekspr. moški, ki ima ljubezensko razmerje z mnogimi ženskami: bil je lahkoživec in ženskar; nepoboljšljiv, star, velik ženskar ♪
38.      ženskáriti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. imeti ljubezensko razmerje z mnogimi ženskami: popivati in ženskariti ♪
39.      ženskárjenje  -a s (á) glagolnik od ženskariti: vedno bolj se je vdajal ženskarjenju ♪
40.      žénskarski  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. značilen za ženskarje: ženskarski pogled; ženskarsko govorjenje, vedenje ♪
41.      žénskarstvo  -a s (ẹ̑) ekspr. ljubezensko razmerje z mnogimi ženskami: očitati komu razuzdanost in ženskarstvo ♪
42.      žénskast  -a -o prid. (ẹ́) ekspr. ki ima ženske značilnosti: droben ženskast obraz / fant je preveč ženskast ♪
43.      žénski  -a -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na predstavnike spola, katerega značilnost je roditvena sposobnost: ženski potomci / ženski rod kake rodovine / ženski spolni organi / otroci ženskega spola / zdaj je v najlepših ženskih letih / ženske bolezni bolezni, ki so v zvezi z značilnostmi ženskega organizma, zlasti z rodili 2. nanašajoč se na ženske: zaslišal je moški in ženski glas; ženska duševnost; visoka ženska postava / ženski čevlji; ženski klobuk; ženska ročna ura / ženski oddelek v bolnišnici; ženski samostan; ženska šola / žensko dobrodelno društvo; žensko gibanje / ženska revija revija za ženska vprašanja / ženski poklic; žensko delo; žensko glasbilo / ekspr. zanima se za ženski spol, ženski svet za ženske 3. ekspr. ki se pripisuje ženskam: ženska intuicija; ženska občutljivost, opravljivost, potrpežljivost, radovednost, zvijačnost; ženska taktika; postavila mu je tipično žensko vprašanje / to darilo je preveč žensko // tak kot pri ženskah: govoriti z ženskim glasom; ženska lepota; mehke ženske poteze obraza; njena hoja je zelo ženska; bila je blaga, vedra, najbolj ženska med vsemi ● sejati na ženski dan v sredo ali soboto; gibanje za žensko emancipacijo za pridobitev enakopravnega položaja žensk z moškimi; ekspr. delu se pozna ženska roka se pozna, da ga je opravljala, pri njem sodelovala ženska; ekspr. hiši so potrebne pridne ženske roke je potrebna gospodinja; z otroki je šla vedno na žensko stran na levo stran, polovico cerkve; star. ženska vera praznoverje; ženska ročna dela ročno izdelane vezenine ali pletenine; ekspr. jok je značilno žensko orožje ženske pogosto skušajo kaj doseči z jokom ◊ biol. ženska spolna celica; ženska spolna žleza; bot. ženski cvet cvet, ki ima samo pestiče; ženska rastlina rastlina z ženskimi cveti; kozm. ženski parfum parfum z izrazitim, navadno cvetličnim vonjem; lingv. ženski priimek priimek ob imenu ženskega bitja; ženski spol; beseda pevka je ženska oblika od besede pevec; ženska sklanjatev sklanjatev samostalnikov ženskega spola; lit. ženska cezura cezura za nepoudarjenim zlogom; ženska rima rima, ki obsega dva zloga; muz. ženski zbor zbor, sestavljen iz ženskih glasov žénsko prisl.: dolga pričeska deluje zelo žensko; čutiti, govoriti, vesti se po žensko; žensko sanjav pogled; sam.: na njej je bilo nekaj prvinsko ženskega; zastar. zbralo se je veliko moških, ženskih in otrok žensk ♪
44.      žénskica  -e ž (ẹ́) ekspr. manjšalnica od ženska: od take drobne ženskice ne bi pričakoval tolikšne moči; prijazna, zgovorna ženskica ♪
45.      žénskin  -a -o (ẹ̄) pridevnik od ženska: opazoval je ženskin obraz; pretresljiva ženskina pripoved ♪
46.      žénskost  -i ž (ẹ́) 1. lastnost ženskega: začutiti ženskost v sebi; dekliškost in ženskost / pri krojenju upoštevati ženskost postave / dekle ga je prevzelo s svojo lepoto in ženskostjo; ženskost v čustvovanju, govorjenju, ravnanju / njegova moškost in njena ženskost 2. knjiž. pojavljanje ženskih značilnosti, lastnosti pri moškem; feminizem: ukvarjati se s problemom naraščajoče ženskosti pri mladostnikih ♪
47.      žénstven  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. ženski: pozibavajoči, ženstveni koraki; pričeska jo je naredila še bolj ženstveno / zdela se mu je groba, prav nič ženstvena nežna žénstveno prisl.: kljub velikosti deluje ženstveno ♪
48.      žénstvenost  -i ž (ẹ̑) knjiž. ženskost: prevzela ga je njena prvinska ženstvenost / mehka ženstvenost v vedenju ♪
49.      žénstvo  -a stil. ženstvò -à s (ẹ̑; ȍ ȁ) ekspr. več žensk, ženske: ženstvo je poskrbelo za odlično pogostitev; vse ženstvo ga je zavzeto poslušalo ♪
50.      žénstvo  -a in ženstvò -à s (ẹ̄; ȍ ȁ) star. ženskost: v dekletu se je prebujalo ženstvo ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226