Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
zen (256-280)
- grozênje -a s (é) glagolnik od groziti: njegovega grozenja se ni bal ♪
- gumózen -zna -o (ọ̑) pridevnik od guma 3: gumozni stadij sifilisa ♪
- hazéna -e ž (ẹ̑) šport., nekdaj rokometu podobna igra za ženske: igrati hazeno ♪
- hazenášica -e ž (á) šport., nekdaj ženska, ki igra hazeno ♪
- heterózen -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na heterozo: heterozna koruza / heterozen razvoj ♪
- histerézen -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na histerezo: histerezne izgube ♦ elektr. histerezna zanka ♪
- hitrobéžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) zastar. kratkotrajen, minljiv: hitrobežna slava ♪
- hitrorézen -zna -o prid. (ẹ̄ ẹ̑) teh., v zvezi hitrorezno jeklo jeklo za obdelovalno orodje, s katerim se da hitro rezati ♪
- hitrovézen -zna -o prid. (ẹ̄) grad., v zvezi hitrovezni cement cement, ki se strdi približno v eni uri: hitrovezni cement ♪
- hlastéžen tudi hlástežen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄; ȃ) star. pohlepen: javnost je bila hlastežna po senzacijah ♪
- hrženíca -e ž (í) zool. večja zeleno rjava žaba, ki živi le v jezerih in rekah, Rana ridibunda ♪
- humózen -zna -o prid. (ọ̑) agr. ki vsebuje veliko humusa: humozna prst; humozna tla // ki nastane pri humifikaciji: humozne snovi / humozne kisline ♪
- hvaléžen -žna -o prid., hvaléžnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki se zaveda vrednosti izkazane dobrote in to tudi pokaže: hvaležen človek; hvaležen je svojim staršem in učiteljem; biti hvaležen za pomoč, za opozorilo; globoko, iskreno hvaležen; zelo sem ti hvaležen; vznes. hvaležen ti bom do groba, do smrti; iz srca, od srca hvaležen / hvaležno srce / pes je zvesta in hvaležna žival / izkazati, pokazati se hvaležnega 2. ki vsebuje, izraža hvalo, zahvalo: hvaležen nasmeh, pogled; hvaležne besede / vznes. ohraniti koga v hvaležnem spominu 3. ki zagotavlja zadovoljstvo, uspeh, korist: to je zelo hvaležna barva za otroške obleke; hvaležno blago / hvaležna naloga; hvaležna snov za razgovor; lotil se je hvaležnega
dela hvaléžno prisl.: hvaležno pogledati; hvaležno sprejeti dar, nasvet; ob slovesu mu je hvaležno stisnil roko / v osmrtnicah cvetje hvaležno odklanjamo ♪
- impúlzen -zna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na (električni) impulz: impulzni generator ♦ teh. impulzno varjenje ♪
- incestuózen -zna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko krvoskrunski: incestuozna ljubezen; incestuozno nagnjenje ♪
- infekciózen -zna -o prid. (ọ̑) med. ki lahko okuži, kužljiv: infekciozen bolnik / infekciozna bolezen, snov ♪
- ingeniózen -zna -o prid. (ọ̑) knjiž., nav. ekspr. bister, domiseln, duhovit: problema ne bodo mogli rešiti še tako ingeniozni strokovnjaki / to je res ingeniozen lirik genialen / ingeniozna zamisel / imeti ingeniozen posluh izreden, nenavaden ♪
- intravenózen -zna -o prid. (ọ̑) med. ki se da v veno: intravenozna infuzija, injekcija / intravenozno hranjenje ♪
- invenciózen -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. iznajdljiv, domiseln: invenciozen režiser; invenciozna ustvarjalna osebnost / invenciozna pisateljska domišljija / invenciozna skladba, stvaritev invenciózno prisl.: invenciozno napisana drama ♪
- invêrzen -zna -o prid. (ȇ) nanašajoč se na inverzijo; preobrnjen, preusmerjen: inverzni delovni proces / inverzni sistem pouka / v inverznem položaju bi se stvar drugače razvila v obratnem, drugačnem ◊ mat. inverzna funkcija funkcija, ki se dobi iz prvotne funkcije po medsebojni zamenjavi spremenljivk, obratna funkcija; meteor. inverzna megla; inverzna temperaturna plast plast v ozračju, kjer temperatura z višino raste ♪
- inženír -ja m (í) strokovnjak za tehniko z visoko izobrazbo: biti, postati inženir; načrt mu je naredil inženir; dobiti naslov inženirja / geodetski, gozdarski, gradbeni, strojni inženir; obratni inženir ki vodi delo v posameznem oddelku ali obratu tovarne, podjetja; razvojni inženir ki skrbi za izboljšavo in uvajanje novih proizvodnih metod; varnostni inženir ki skrbi za varnost pri delu; inženir arhitekt; inženir elektrotehnike, kemije / diplomirani inženir akademski naslov za diplomanta tehniške fakultete, visoke šole // strokovnjak za tehniko z višjo izobrazbo: podjetje sprejme v službo inženirje in diplomirane inženirje ♪
- inženírec -rca m (ȋ) pripadnik inženirske enote: inženirci so naredili pontonski most; četa inženircev ♪
- inženíring -a m (ȋ) publ. organiziranje, opravljanje vseh del od načrta do končne usposobljenosti za delovanje kakega objekta, podjetja: prevzeti inženiring; dogovorili so se za celoten inženiring tovarne; oskrbeti inženiring za turistični center; biro za inženiring // podjetje, ki organizira, opravlja taka dela: ustanoviti inženiring / v inženiringu se je združilo več podjetij; neskl. pril.: inženiring biro ♪
- inženírka -e ž (í) ženska oblika od inženir: postala je inženirka; gradbena inženirka / diplomirana inženirka agronomije, kemije ♪
- inženírski -a -o prid. (í) nanašajoč se na inženirje ali inženirstvo: inženirski naslov, poklic; inženirska služba / inženirski biro / inženirski bataljon; inženirski oficir; inženirske čete, enote; inženirska oficirska šola ♦ voj. inženirska enota enota, ki opravlja zlasti utrjevalna in komunikacijska dela, postavlja in odstranjuje ovire // publ. nanašajoč se na tehnično stran česa: delež inženirske biologije pri predelovanju hrane / inštitut za inženirsko seizmologijo ♪
131 156 181 206 231 256 281 306 331 356