Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zen (231-255)



  1.      zen  -zna -o () pridevnik od gaza: gazna obveza
  2.      ženje  -a s (á) glagolnik od gaziti: utrudljivo gaženje po snegu / gaženje pravic
  3.      generózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko velikodušen, plemenit: generozen človek
  4.      glavnovézen  -zna -o prid. (ẹ̄) elektr., navadno v zvezi glavnovezni motor elektromotor z zaporednim navitjem za vzbujanje magnetnega polja
  5.      gléženj  -žnja m (ẹ́) nav. mn. izboklina kosti v sklepu med golenjo in stopalom: obleka ji je segala do gležnjev; do gležnjev se je udiral v blato; zlomil si je nogo v gležnju; notranji, zunanji gleženj; gleženj, nart, peta ∙ ekspr. ne seže mu niti do gležnjev po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu nikakor ni enak, enakovreden
  6.      gléženjski  -a -o [žǝn] prid. (ẹ́) nanašajoč se na gleženj: gleženjski sklep / gleženjski ščitnik elastičen povoj za gleženj
  7.      globokoséžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki ima važen, bistven pomen, vpliv: globokosežen ukrep / to je ena njegovih najbolj globokosežnih pesmi // redko ki globoko, daleč seže: globokosežni sončni žarki
  8.      glukózen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na glukozo: glukozni del disaharida ♦ biol. glukozni bujon
  9.      golázen  -zni ž () manjše, odpor, gnus vzbujajoče živali: vsa golazen je prilezla na sonce; stenice in druga golazen / pohodi to gnusno golazen // nizko, navadno s prilastkom ničvredni, škodljivi ljudje: hoteli so iztrebiti tatinsko golazen; tuja golazen je gospodarila po naši zemlji / kot psovka ti prekleta golazen
  10.      golokóžen  -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki ima golo, neporaščeno kožo: golokožna žival
  11.      gomázen  -zni ž () star. golazen: nadležna, strupena gomazen; zvija se kot gomazen
  12.      gomázen  -zna -o prid. (ā) star. ki gomazi: gomazna črvad
  13.      gomazênje  -a s (é) glagolnik od gomazeti: gomazenje ljudi / začutil je lahno gomazenje v nogah
  14.      ženje  -a s (ọ̄) glagolnik od gozditi 2: po napornem goženju so dosegli vrh
  15.      grábežen  -žna -o prid. () nanašajoč se na grabež: sodili so mu zaradi grabežnih umorov / grabežni bager / grabežni volkovi grabežljivizool. grabežna končina vsaka od dveh sprednjih nog, s katerima bogomolka grabi plen
  16.      graciózen  -zna -o prid. (ọ̑) skladen, lahkoten, zlasti v gibih, v drži: tamkajšnje žene imajo zelo graciozno hojo; stol mu je ponudila z graciozno kretnjo / lepo in graciozno vedenje / graciozna žena ljubka, mila graciózno prisl.: plesala je zelo graciozno; graciozno mu je podala roko; graciozno narejen poklon
  17.      gramózen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na gramoz: sedel je ob cesti na gramoznem kupu / gramozna jama / padel je v Gramozni jami v kraju, prostoru v Ljubljani, kjer so med narodnoosvobodilno vojno streljali talcežel. gramozna greda nasip iz kamenja pod železniškimi pragovi
  18.      gramózenje  -a s (ọ̑) grad. posipanje z gramozom: jeseni je gramozenje cest nujno potrebno
  19.      grandiózen  -zna -o prid. (ọ̑) nav. ekspr. mogočen, veličasten, sijajen: osebe v njegovem grandioznem romanu so zelo žive; to je bila grandiozna predstava; zgraditev prekopa je grandiozno delo / grandiozen načrt za preureditev gospodarstva velikopotezen, zahteven // ekspr. zelo velik: to je grandioznega pomena za nas grandiózno prisl.: grandiozno podan oris velemesta
  20.      grézen  -zna -o prid. (ẹ̄) redko razmočen, močviren: noga se mu je udrla v grezno ilovico; grezna zemlja
  21.      gripózen  -zna -o prid. (ọ̑) med. nanašajoč se na gripo: gripozni simptomi / gripozno obolenje / gripozen bolnik
  22.      grízen  -zna -o prid. () anat. nanašajoč se na grizenje: grizna ploskev zoba
  23.      grízenje  -a s (í) glagolnik od gristi: sekalci so se pri grizenju ostrili; temeljito grizenje hrane / odvaditi se grizenja nohtov / opazoval je medsebojno grizenje prašičev / grizenje vesti je ponehavalo
  24.      grížen  -žna -o prid. () nanašajoč se na griža1: grižna bolečina ♦ zool. grižna ameba
  25.      grôzen  -zna -o prid., grôznejši () 1. ki ima veliko grozo vzbujajočih lastnosti: videl je grozne prikazni; grozna zver / grozen zločin / grozne besede; grozna kletev / ekspr. pravljica ne sme biti preveč grozna // ki prinaša veliko trpljenje, hude težave: grozna bolezen; čaka ga grozna kazen; grozna novica / to so bili grozni časi 2. ekspr. ki s svojim vedenjem, ravnanjem povzroča odpor, nenaklonjenost: to je grozen človek; tvoji prijatelji so res grozni / ima grozen značaj / grozno čenčanje, vedenje / otroci so bili med vožnjo grozni zelo nemirni, nagajivi 3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: bil je v groznem strahu zanjo; vozi z grozno hitrostjo; godi se mu grozna krivica; dela grozne napake / grozna globina, tema / grozen dež, veter 4. ekspr. zelo slab, nekvaliteten: imeli smo grozno hrano; cesta je bila grozna / piše grozen jezik / tu notri je grozen zrak zelo zatohel, nečist; imamo grozno vreme zelo neugodno 5. pog., ekspr. zelo grd, neprikupen: ima grozne čevlje; grozna barva; v tej obleki je grozna 6. nar. gorenjsko lep, čeden: bila je grozno dekle grôzno 1. prislov od grozen: grozno poje; grozno so ga pretepali; grozno je lep; grozno dolgo so ga čakali 2. nav. ekspr., v povedni rabi izraža veliko težavnost, mučnost česa: grozno je poslušati take neumnosti; kaj ni grozno, da noče priznati / grozno mu je bilo pri duši / pri njih je grozno imajo zelo neurejene razmere 3. v medmetni rabi izraža veliko čustveno prizadetost, grozo: grozno, mučili ga bodo; sam.: marsikaj groznega je doživel; preveč groznega je v teh zgodbah

   106 131 156 181 206 231 256 281 306 331  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA