Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zen (1.106-1.130)


  1.      zaslúžen  -žna -o prid., zaslúžnejši (ú ū) 1. ki si je s pomembnimi, vrednimi dejanji, ravnanjem pridobil pravico do (javnega) priznanja, nagrade: postavljati spomenike zaslužnim možem in ženam; poznam ljudi, ki so zaslužnejši od njega / zaslužni član društva ∙ zaslužni profesor častni naslov za upokojenega univerzitetnega profesorja, podeljen za izredno uspešno znanstveno in pedagoško delo 2. ki je s svojimi dejanji, ravnanjem (v veliki meri) pripomogel, prispeval h kakemu pomembnemu, vrednemu dejanju: biti zaslužen za razvoj znanosti; pri razvijanju prijateljskih odnosov s sosednjimi državami zaslužni politiki / publ. on je najbolj zaslužen za zmago moštva ima največje zasluge za zmago; je najbolj pripomogel k zmagi 3. moralno, etično pomemben, vreden: opraviti zaslužno dejanje, delo; zaslužno prizadevanje za mir ♪
  2.      zaslužênje  -a s (é) knjiž. 1. pravica do (javnega) priznanja, nagrade, ki si jo kdo pridobi s pomembnimi, vrednimi dejanji, ravnanjem: imeti, pridobiti si trajno zasluženje za razvoj znanosti; priznati komu zasluženje za kaj 2. s čimer kdo pripomore, prispeva h kakemu pomembnemu, vrednemu dejanju: biti brez zasluženja pri kakem prizadevanju / nagraditi koga po njegovem zasluženju ● star. po njegovem zasluženju so zadnja leta preživeli v miru po njegovi zaslugi ◊ rel. moralno dobro svobodno dejanje, ki po božji odločitvi daje pravico do nadnaravnega plačila; kar si kdo pridobi pred Bogom z moralno dobrimi, svobodnimi dejanji ♪
  3.      zastráženost  -i ž (ȃ) stanje zastraženega: kljub največji zastraženosti je zbežal; zastraženost prehodov ♪
  4.      zatézen  -zna -o prid. (ẹ̄) zategovalen: zatezna vrv, žica ◊ geom. zatezni kot kot med vodoravno premico navpične projekcijske ravnine in poševno projekcijo normale te ravnine, merjen v pozitivnem smislu od vodoravne premice k projekciji normale ♪
  5.      zatóžen  -žna -o prid. (ọ̄) navadno v zvezi zatožna klop sedež za obtoženca: približati se zatožni klopi ● ekspr. posadili, postavili te bomo na zatožno klop za svoje dejanje, ravnanje se boš moral zagovarjati ♪
  6.      zatóženec  -nca m (ọ́) 1. kdor je zatožen: mali zatoženec se je hotel maščevati tožljivcem 2. zastar. obtoženec, obdolženec: zatoženec se je zagovarjal, da tega ni storil hote; iz tožnika postati zatoženec ♪
  7.      zavézen  -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zavezo: zavezni dogovor / star. zavezne države zavezniške ♪
  8.      zavóženec  -nca m (ọ́) pog., ekspr. kdor pride, se spravi v slab, neugoden položaj: uspešneži in zavoženci ♪
  9.      zavóženost  -i ž (ọ́) pog., ekspr. stanje česa, kar je zaradi napačnega vodenja, delovanja v slabem, neugodnem položaju: zavoženost podjetja / zavoženost vojaškega položaja / zavedati se lastne zavoženosti ♪
  10.      zavŕženec  -nca m (ȓ) 1. ekspr. človek, ki ga zaradi odklanjanja njegovega ravnanja kaka skupnost ne upošteva, izloči: družbeni zavrženci 2. slabš. nemoralen, pokvarjen človek: od tega zavrženca lahko pričakujemo najhujše ♪
  11.      zavŕženost  -i ž (ȓ) 1. ekspr. stanje človeka, ki ga zaradi odklanjanja njegovega ravnanja kaka skupnost ne upošteva, izloči: občutek zavrženosti in nemoči 2. knjiž. značilnost nemoralnega, pokvarjenega človeka: prizadela jih je njegova zavrženost / moralna zavrženost ♪
  12.      zaženílo  -a s (í) nekdaj denar, premoženje, ki ga ženin da, zapiše nevesti za prineseno doto ♪
  13.      zaženíti  -žénim dov. (ȋ ẹ́) nekdaj dati kot zaženilo: nevesti je zaženil pol posestva ♪
  14.      zdráženje  -a s (á) glagolnik od zdražiti: zdraženje živcev / spolno zdraženje ♪
  15.      zdrúžen  -žna -o prid. (ú ū) star. pri katerem je udeleženih več ljudi; skupen: opoldne so imeli združni počitek; združno petje zdrúžno prisl.: združno delati; združno sta planila nadenj oba ♪
  16.      zdrúženje  -a s (ū) 1. glagolnik od združiti: združenje živali enake starosti / spolno, telesno združenje / združenje treh fakultet / združenje vseh pripadnikov kakega naroda 2. organizirana skupina samostojnih oseb ali organizacij, ki opravljajo enake ali podobne dejavnosti: ustanoviti združenje; včlaniti se v združenje; društva in združenja / mednarodno združenje; poslovno, strokovno združenje; ženska združenja / Združenje bank Slovenije ♪
  17.      zdrúženost  -i ž (ȗ) lastnost, značilnost združenega: postali so močni zaradi gospodarske združenosti / združenost slik z besedilom ♪
  18.      zdŕžen  -žna -o prid. (r̄) 1. ki zavestno, hote ne zadovoljuje svojih spolnih potreb: zdržen moški; zaradi bolezni biti zdržen / zdržno življenje / spolno zdržen // ki zavestno, hote ne zadovoljuje kakih svojih potreb, želja sploh: v vsem je bila zdržna; pri pitju je zdržen 2. ki se da zdržati, prenesti: komaj še zdržne bolečine / njegovo ravnanje ni bilo več zdržno 3. redko ki traja zdržema: večurne zdržne vaje; zdržna vožnja ga utruja zdŕžno prisl.: vso noč je zdržno deževalo; živeti zdržno ♪
  19.      zemljíškoknjížen  -žna -o prid. (ȋ-ȋ) nanašajoč se na zemljiško knjigo: zemljiškoknjižni podatki / zemljiškoknjižni izpisek; zemljiškoknjižni vložek enota zemljiške knjige, v kateri so vpisani bistveni podatki o zemljišču glede površine, kulture, lastnine in bremen lastnika; zemljiškoknjižna mapa katastrski načrt kot del zemljiške knjige; zemljiškoknjižno pravo pravo, ki ureja vsebino in vodenje zemljiških knjig ♪
  20.      zgróženost  tudi zgrožênost -i ž (ọ̄; é) stanje zgroženega: zgroženost ga je kmalu minila / izraziti zgroženost nad čim ♪
  21.      zízen  -zna -o prid. (ȋ) nar. ki je v starosti, ko še sesa; sesen: zizno tele ♪
  22.      zlovrážen  -žna -o prid. (ā) zastar. sovražen: zlovražni pogledi / zlovražna sreča ♪
  23.      zlóžen 1 -žna -o prid., zlóžnejši (ọ́ ọ̄) 1. položen: vzpenjati se po zložnem bregu; zložna pot, steza / zložno gorovje s položnimi pobočji / zložne stopnice / zložen ovinek reke neoster, rahel 2. zmerno hiter: zložen sprehod; prijetna zložna hoja / stopal je z zložnimi koraki / zložen razvoj 3. star. udoben, prijeten: zložen naslanjač; zložna kočija / njegova mladost je bila srečna in zložna brez težav ● knjiž. za zložne goste hiša ni primerna udobja vajene, zahtevne; knjiž. zložni turisti so počakali na vzpenjačo neprizadevni, lagodni; redko zložna postelja zložljiva; redko izbrati zložno pot do česa nenaporen način za dosego česa zlóžno prisl.: steza se zložno spušča v dolino; popoldne so vozili zložneje ♪
  24.      zlóžen 2 -žna -o prid. (ọ́ ọ̄) 1. nar. miroljuben: bil je zložen in mil človek 2. zastar. složen: bili so zložni in so se zmeraj ozirali drug na drugega ♪
  25.      zlóžen 3 -žna -o prid. (ọ̄) lingv. ki ima zlogotvorni glas: zložna osnova / zložni r zlogotvorni r zlóžno prisl.: izgovarjati zvočnik zložno ♪

   981 1.006 1.031 1.056 1.081 1.106 1.131 1.156 1.181 1.206  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA