Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
zemljak (12) 
- zemlják -a m (á) 1. jur., nekdaj lastnik celega grunta: zemljak in polzemljak 2. nar. velik kmet: miselnost bogatih zemljakov ● knjiž. ugotovil je, da sem njegov zemljak rojak; knjiž. bogovi so sestopili z Olimpa med navadne zemljake ljudi, zemljane ♪
- brezzemlják -a m (á) knjiž. kmetijski delavec brez zemlje ♪
- célozemlják -a m (ẹ̄-á) jur., nekdaj lastnik celega grunta ♪
- četŕtzemlják -a m (ȓ-á) jur., nekdaj lastnik četrtine grunta: sin četrtzemljaka ♪
- pólzemlják -a [u̯z] m (ọ̑-á) jur., nekdaj kdor ima polovico celega grunta: fevdalne obveznosti polzemljakov ♪
- celák -a m (á) 1. redko žrebec: par iskrih celakov 2. nekdaj celozemljak ♪
- celo... ali célo... prvi del zloženk (ẹ̄) nanašajoč se na cel: celodneven, celokupen, celorob, celotonski; celozemljak ♪
- četrtnják -a m (á) nekdaj 1. prostorninska mera, navadno za žito, od 30 do 70 l: dva četrtnjaka pšenice 2. četrtzemljak ♪
- košánec -nca m (ā) nar. četrtzemljak ♪
- pólkmèt -kméta [u̯k] m, im. mn. pólkmétje stil. pólkméti (ọ̑-ȅ ọ̑-ẹ́) 1. polit., soc. kdor se preživlja z obdelovanjem lastnega zemljišča in delom v industriji ali kmetijstvu: večina zaposlenih v podjetju je delavcev, nekaj je tudi polkmetov 2. kdor je po določenih lastnostih, značilnostih podoben kmetu: ni bil več kmet, pa tudi gospod še ne: bil je polkmet ◊ jur. polkmet nekdaj polgruntar, polzemljak ♪
- polovíčar -ja m (ȋ) 1. nav. slabš. kdor načrtov, načel (rad) ne izpeljuje, uresničuje v celoti, do konca: bodi ves to, kar si, ne pa polovičar; očitali so mu, da je polovičar / radikalci, konservativci in polovičarji 2. nav. slabš. kdor dela, naloge (rad) opravlja površno, slabo: ne dajaj popravljati aparata temu polovičarju; kot mojster, organizator ni polovičar 3. jur., nekdaj polgruntar, polzemljak: doma so bili polovičarji; gruntarji in polovičarji 4. v stari Avstriji kovanec v vrednosti pol krajcarja: na mizo je vrgel tri polovičarje; krajcarji in polovičarji ◊ čeb. panj s premičnimi sati, ki ima samo plodišče ♪
- zemljáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na zemljake: zemljaški sin / zemljaška miselnost ♪