Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zehanje (5)

1.      zéhanje  -a s (ẹ́) glagolnik od zehati: zehanje je nalezljivo; komaj je zadrževal zehanje ♪
2.      prikrívati  -am nedov. (í) delati, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: prikrivati komu resnico / prikrival jim je prave namene, resnost položaja ♦ jur. prikrivati kaznivo dejanje // delati, da kdo česa ne more opaziti: skrbno prikrivati zehanje / pred materjo je skrb, žalost spretno prikrivala / visoka trava in drevje sta jih varno prikrivala zakrivala; prikrival se je za zid prikrívati se ne izražati svojih misli, nazorov: ni se jim mogel več prikrivati / prikrivala sta se drug pred drugim prikrivajóč -a -e: pretehtavala sta drug drugega, prikrivajoč svoje namene prikrívan -a -o: spretno prikrivana zloba ♪
3.      zdéhanje  -a s (ẹ́) zehanje: prikrivati zdehanje; glasno zdehanje ♪
4.      zéh  -a m (ẹ̑) 1. nehotno široko odprtje ust ter globok vdih in izdih zraka: ob drugem zehu je vstal in odšel / širok zeh 2. star. zehanje: zeh se je spremenil v smeh ♪
5.      zéhec  -hca m (ẹ̑) knjiž. zehanje: trudila se je prikriti zehec ♪