Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
zdrdrati (4)
- zdrdráti -ám dov. (á ȃ) ekspr. 1. drdrajoč začeti delati, delovati: stroji v delavnici so zdrdrali / nekje v gozdu je zdrdrala strojnica zadrdrala; budilka se je zdrdrala do konca odzvonila 2. drdrajoč zapeljati: vlak je zdrdral mimo postaje; voz je zdrdral po cesti ♪
- zdrdráti -ám tudi izdrdráti -ám dov. (á ȃ) ekspr. zelo hitro in enolično povedati naučeno besedilo: učenec je pesem zdrdral, ne zrecitiral // reči, povedati: v eni sapi je zdrdral odgovor; zdrdrati podatke kot avtomat zdrdráti se tudi izdrdráti se nagovoriti se: ko se je pošteno zdrdrala, se je poslovila ♪
- izdrdrati gl. zdrdrati ♪
- rapórt -a m (ọ̑) 1. kratko, ustno uradno poročanje nadrejenemu, zlasti v vojski: biti navzoč pri raportu; parada se je začela z raportom komandantu / dnevni, jutranji raport // kratko uradno poročilo nadrejenemu, zlasti v vojski: poslušati, ekspr. zdrdrati raport / imeti, žarg., voj. dati raport; napisati raport štabu 2. kratek uraden pogovor z nadrejenim zaradi kake nepravilnosti, prošnje, zlasti v vojski: zahtevati raport pri upravniku zavoda; zaradi prekrška je moral na raport h komandantu 3. knjiž., redko povezava, odnos: raport generacij / park v raportu ulic in trgov / biti v raportu s hipnotizerjem v duševni povezavi, stiku ◊ tekst. raport na preprogi, tapeti ponavljajoči se del vzorca, sosledje ♪