Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zdelovati (176-200)


  1.      šívati  -am nedov., tudi šivájte; šívala in šivála (í) 1. z uporabo šivanke in niti združevati dele blaga, usnja: šivati s črno, svileno nitjo; šivati v ravni črti / ročno, strojno šivati // med. z uporabo posebne šivanke in niti združevati dele telesnega tkiva: šivati rano; šivati raztrgano ustnico; šivati žile ob srcu / ponesrečenca so morali šivati 2. s šivanjem izdelovati: šivati bluzo, gumbnico; iz kozje kože šiva torbice; dala si je šivati obleko / šivati gumbe s šivanjem pritrjevati // ukvarjati se, navadno poklicno, s šivanjem: že petnajst let šiva / hodi šivat na dom ● ekspr. dež še šiva enakomerno, gosto pada; star. v križu ga šiva zbada, boli šiváje star.: poslušala ga je, vztrajno šivaje pri oknu šívan -a -o: šivani robovi; šivane čipke ♦ obrt. šivana obutev obutev, pri kateri je podplat pritrjen s šivanjem ♪
  2.      šlaráfija  -e ž (á) žarg., obrt. sistem med seboj prepletenih vzmeti za vzmetnice; vzmetno jedro: izdelovati, tapecirati šlarafijo; šlarafija za jogi; šlarafija pri kavču, naslanjaču vzmetni vložek; neskl. pril.: šlarafija vložek ♪
  3.      šotorovína  -e ž (í) močna gosta tkanina iz tanjše preje, navadno impregnirana, ki se uporablja zlasti za šotore: izdelovati šotorovino iz konoplje, lanu; voz, prekrit s šotorovino; torba iz šotorovine ♪
  4.      štampíljka  -e ž (ȋ) 1. priprava z gumijastim negativom določenega znaka, navadno pravokotne oblike: izdelovati štampiljke; vzeti štampiljko iz predala; štampiljka z znakom čebelice; štampiljka in blazinica 2. uradni znak z imenom organa, organizacije, z določenim besedilom kot dokaz pristnosti, verodostojnosti listine, akta: dati, odtisniti štampiljko / uradna štampiljka ● pog. planinska koča ima svojo štampiljko svoj žig ◊ adm. datumska, delovodna štampiljka ♪
  5.      štedílniški  -a -o (ȋ) pridevnik od štedilnik: izdelovati štedilniške plošče ♪
  6.      tapéta  -e ž (ẹ̑) prevleka za stene, pohištvo: izdelovati, polagati tapete; pokriti, prelepiti stene s tapetami; rožaste, vzorčaste tapete; vrste tapet / soba s svetlimi tapetami, redko s svetlo tapeto / lepiti tapeto od zgoraj navzdol kos, pas tapet / pralne tapete; samolepilne tapete ● ekspr. tudi vi boste prišli na tapeto tudi o vas bodo kritično govorili; ekspr. biti na tapeti biti obravnavan ♪
  7.      telefón  -a m (ọ̑) 1. sredstvo za prenašanje govora z električnim tokom ali elektromagnetnimi valovi na daljavo: izumiti telefon; zgodovina telefona / pogovarjati se po telefonu; povezati kraje s telefonom / pošta, telegraf, telefon [ptt] 2. napeljava za tako prenašanje govora: napeljati telefon v hišo, vas / kopati jarek za telefon 3. električna naprava za tako prenašanje govora: izdelovati telefone; priključiti telefon na centralo; slušalka, vilice telefona / telefon zvoni, ekspr. poje; telefon ne dela, knjiž. je gluh, ekspr. mrtev; telefon je zaseden; zapreti telefon s položitvijo slušalke na vilice narediti, da se zveza prekine; zavrteti telefon številke številčnice te naprave z namenom vzpostaviti zvezo; pridi k telefonu, pog. na telefon; javiti se na telefon [tel.] 361 772; govoriti v telefon v slušalko te naprave; številka telefona klicna številka ● pog. pridi, telefon te kliče nekdo te kliče po telefonu, želeč govoriti s teboj; pog. pridi, telefon imaš telefonski poziv; pog. podražiti telefon enoto telefonskega pogovora; telefonsko naročnino; priključitev telefona na javno telefonsko omrežje; hišni telefon telefonski sistem, omejen na hišo, stavbo; publ. rdeči telefon neposredna telekomunikacijska povezava med vladama Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze; ekspr. na drugi strani telefona se oglasi otroški glas telefonske zveze ◊ igr. igrati se telefon otroško igro, pri kateri zadnji naglas pove prej po vrsti šepetano besedo; ptt brezžični telefon; glavni telefon na centralo neposredno vezan telefon, preko katerega se veže stranski telefon; interni telefon priključen na zasebno telefonsko centralo; naročniški telefon telefon naročnika, priključen na javno telefonsko omrežje; stranski telefon priključen na telefonsko centralo preko glavnega telefona; voj. poljski telefon ♪
  8.      termístor  -ja m (ȋ) elektr. upor iz polprevodnika, ki je zelo občutljiv za temperaturne spremembe: izdelovati termistorje ♪
  9.      tesnílo  -a s (í) priprava, s katero se tesni: izdelovati, uporabljati tesnila; zamenjati tesnilo pri oknih, pipi; azbestno, gumijasto, usnjeno tesnilo / uporabiti papir kot tesnilo ♪
  10.      testenína  -e ž (í) nav. mn. različno oblikovan izdelek iz gnetenega testa: izdelovati testenine; makaroni, rezanci, špageti in druge vrste testenin / jajčne testenine / testenine s sirom ♪
  11.      testón  -a m (ọ̑) les. zelo tanka bukova ali jelova deska za čelne stranice zabojev zlasti za južno sadje: izdelovati tavolete in testone ♪
  12.      tétrapak  tudi tetrapák -a m (ẹ̑; ȃ) embalaža za tekočine, navadno iz močnejšega, plastificiranega papirja: izdelovati tetrapak / mleko v tetrapaku; neskl. pril.: tetrapak vrečka ♪
  13.      tínta  -e ž (ȋ) pog. črnilo: tinta obledi; izdelovati tinto; pisati, umazati se s tinto; črn kot tinta / modra, rdeča, zelena tinta; nevidna tinta nevidno črnilo; suha tinta kemično črnilo ∙ ekspr. mazati si prste s tinto hoditi v šolo; ukvarjati se s pisateljevanjem; delati v pisarni ♪
  14.      típ 1 -a m (ȋ) 1. kar tvorijo izdelki iste vrste zaradi določenih enakih lastnosti, značilnosti, zlasti glede oblike, zgradbe: izdelovati, opisovati tipe; tovarna načrtuje nov tip stroja; športni tip avtomobila; tipi ladij, letal, motorjev / uporabljati pri tiskanju več tipov črk; predpisati tip moke za polbeli kruh; čevlji tipa mokasin // kar tvorijo stvari iste vrste zaradi določenih enakih lastnosti, značilnosti sploh: proučevati tipe organizmov; deliti ljudi v tipe po duševnih, telesnih lastnostih; mediteranski tip hiše; panonski tip vasi; podnebni tipi; poskus razvrstitve stilnih tipov; tipi slovarjev; tipi srednjih šol / afriški, nordijski tip človeka; materinski tip ženske; praktični, razmišljajoči tip človeka; bila je športni tip; sin je drugačen tip kot oče / slušni tip človeka ki si najbolje zapomni to, kar sliši ∙ pog. ona ni moj tip ne ustreza mojemu okusu, predstavam 2. v povedni rabi, z rodilnikom kar ima v veliki meri lastnosti, značilnosti, zaradi katerih se uvršča v posebno skupino stvari iste vrste: ta zgradba predstavlja tip enostanovanjske hiše; to je čisti tip gotske stavbe / ta človek je bil tip povojnega aktivista; to je tip modernega pisatelja / z oslabljenim pomenom: humoreska gogoljevskega tipa; pesmi izpovednega tipa izpovedne pesmi 3. slabš. človek z določenimi negativnimi lastnostmi: ta tip je še vsakega ogoljufal; s tem tipom nočem imeti opravka; nevaren, sumljiv tip // ekspr. človek, oseba sploh: ogovoril ga je neznan tip; bil je zanimiv tip / ona ni tip, ki bi to mirno uredil 4. lit. literarni lik, za katerega je značilna kaka zelo poudarjena, lahko razpoznavna značajska poteza: v pravljici ostajajo ljudje od začetka do konca tipi; veseloigra z ustaljenimi tipi; tip hinavca, skopuha, upornika ◊ antr. brahikefalni, dolihokefalni, mikrokefalni tip človeka; gozd. gozdni tip gozd glede na drevesne vrste, starost in višino dreves ter glede na način gospodarjenja z njim; lingv. mešani naglasni tip; samostalnik roka se sklanja po tipu gora; med. piknični tip človeka; psih. tip razred, kategorija oseb s skupnimi prevladujočimi duševnimi, telesnimi lastnostmi; ekstravertirani, introvertirani tip človeka; um. cerkev dvoranskega tipa; zool. osnovni tip značilni predstavnik kake živalske skupine ♪
  15.      tískati  -am nedov. (í) 1. prenašati z določeno tiskarsko tehniko na papir: tiskati črke, slike, znake; to besedilo so tiskali dvakrat; papir, na katerega se tiska; tiskati in vezati // tako izdelovati več enakih izvodov, primerkov besedila: tiskati časopise, knjige, koledarje / tiskati denar, znamke / kot del kolofona tiska tiskarna Slovenija 2. nanašati črke, vzorce, znake na tkanino, pločevino, plastiko: tiskati črte, pike; tiskati navodila za uporabo na embalažo / tiskati priponke 3. objavljati: romana mu niso hoteli tiskati; tiskati razprave v revijah tískan -a -o: tiskano besedilo; drobno, slabo tiskan ∙ tiskane črke črke, ki niso povezane med seboj z veznimi elementi ♦ elektr. tiskano vezje vezje, pri katerem so žične povezave med elementi nadomeščene s tankimi prevodnimi trakovi, narejenimi s tehniko tiskanja; zal. tiskano kot rokopis pojasnilo, opozorilo v knjigi, da obdelava snovi ni dokončna; sam.: ljubitelji vsega tiskanega ♪
  16.      tkanína  -e ž (í) 1. tekstilni izdelek, narejen s tkanjem: izdelovati tkanine; bombažna, lanena, svilena, volnena, žametna, tkanina; debela, fina, groba, lahka, mehka, trpežna tkanina; enobarvna, vzorčasta tkanina; gosta, redka, tanka tkanina; mrežasta tkanina zelo redka; sintetične tkanine; tkanine za hlače, ženske obleke; tkanina z vtkanimi zlatimi nitmi; barvanje, kemično čiščenje, impregniranje, škrobljenje tkanin; lice tkanine; pren., knjiž. nebesna tkanina zvezd; pisana tkanina življenja ♦ teh. oplemenititi tkanino; surove tkanine; tekst. polstiti tkanino; melirana tkanina; pohištvene tkanine; steklena tkanina stkana iz steklenih vlaken; potiskane tkanine; tkanina v atlasovi, keprovi, platneni vezavi 2. kar je narejeno s križanjem, prepletanjem česa upogljivega: žična tkanina ♪
  17.      tkáti  tkèm nedov. (á ȅ) 1. delati tekstilne izdelke s križanjem, prepletanjem osnovnih niti in votka: tkalka tke; tkati blago, platno, tkanino; tkati iz bombažne niti, volne; tkati na statvah, s statvami; tkati in presti / ročno, strojno tkati / tkati preprogo, prt; pren. sončni žarki tkejo čipke na steni ♦ tekst. tkati v platneni vezavi // s križanjem, prepletanjem česa upogljivega delati, izdelovati kaj: tkati kovinsko mrežo; tkati iz jeklene žice 2. delati pajčevino: v kotu tke pajek / pajek tke pajčevino 3. ekspr. delati, snovati: v nočeh brez spanja je tkala načrte za prihodnost / pisatelj tke pripoved, zgodbo jo oblikuje z razvrščanjem, povezovanjem njenih sestavin / molčal je in tkal svoje misli mislil, premišljeval; tkati sanje sanjati 4. ekspr., z oslabljenim pomenom delati, da se uresniči, kar določa samostalnik: tkal je ljubezen z njo; tkati stike med narodi tkáti se ekspr. nastajati, pojavljati se: nad morjem se je tkala večerna zarja / med njimi so se tkale trdne vezi prijateljstva tkán -a -o: tkane preproge; gosto tkano platno ♪
  18.      tlákovec  -vca m (ā) kamnita, betonska kocka, opeka za oblogo tal: izdelovati tlakovce; kvadratni, šesterokotni tlakovci; tla so bila iz opečnih tlakovcev; tlakovci iz granita, marmorja / polagati tlakovce // tla iz takih kock, opeke: ropotanje koles po tlakovcih ♪
  19.      tortelín  -a m (ȋ) nav. mn., gastr. izdelek iz rezančnega testa obročaste oblike z nadevom, navadno iz sesekljanega mesa: izdelovati torteline / tortelini z omako; juha s tortelini ♪
  20.      tráčnica  -e ž (ȃ) 1. posebno oblikovan podolgovat jeklen nosilec, ki se uporablja za izdelavo zlasti železniških tirov; tirnica: izdelovati tračnice; polagati tračnice; pritrjevati tračnice na železniške pragove ♦ žel. glava tračnice glava tirnice; noga tračnice noga tirnice // taki nosilci, položeni drug za drugim navadno v dveh vzporednih črtah, da po njih tečejo kolesa vozil: kolesa udarjajo ob tračnice, po tračnicah; razdalja med tračnicama / tramvajske, železniške tračnice 2. posebno oblikovan nosilec, po katerem kaj drsi, se premika: tračnice avtomobilskega sedeža; tračnice za zavese ♪
  21.      tŕg  -a m (ȓ r̄) 1. navadno odprt prostor, kjer se prodaja in kupuje raznovrstno blago, zlasti živila: trg je dobro založen; iti po solato na trg; na trgu prodajati sadje, zelenjavo; stojnice na trgu / bolšji trg na katerem se prodajajo navadno rabljenje stvari; zelenjavni, živilski trg / ribji trg ribja tržnica // odprt prostor, obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi: trg se je začel polniti; na trgu se je zbralo več tisoč ljudi; ulice in trgi / hiše na trgu; Trg revolucije 2. nekdaj naselje, večje od vasi in manjše od mesta, z določenimi značilnostmi obeh: naseliti se v trgu; prebivalci trga; trgi in mesta / ekspr. ves trg govori o tem vsi prebivalci trga 3. kupovanje in prodajanje blaga in storitev glede na ponudbo in povpraševanje: trg se sprošča, umirja; z uvozom vplivati na trg / izdelovati blago za trg / enotni, svobodni trg; knjižni trg; mednarodni, zunanji trg; trg na debelo; trg za bombaž / dati, ekspr. vreči izdelek na trg v položaj, ki omogoča kupovanje in prodajanje izdelka glede na ponudbo in povpraševanje 4. območje kupovanja in prodajanja blaga in storitev: izgubiti, publ. osvojiti trg; poljedelska država je dober trg za industrijske izdelke / potrebe, prenasičenost trga ● žarg. črni trg črna borza; trg v fevdalizmu naselje s tržnimi pravicami ◊ ekon. obvladati trg; devizni trg; odprti trg dostopen vsem proizvajalcem; prosti trg brez trgovinskih omejitev; skupni trg sodelovanje med državami, ki omogoča trgovino brez carinskih in trgovinskih omejitev; trg delovne sile ♪
  22.      trikotáža  -e ž (ȃ) 1. strojno pletena prožna, raztegljiva pletenina: izdelovati trikotažo; perilo iz trikotaže // izdelki iz te pletenine: modna trikotaža; otroška trikotaža 2. obrat za izdelovanje te pletenine: delavka v trikotaži ♪
  23.      tržíšče  -a s (í) 1. območje kupovanja in prodajanja blaga in storitev; trg: izgubiti, publ. osvojiti tržišče; razširiti tržišče za svoje izdelke; ekspr. tuje blago poplavlja tržišče; izvažati na tuja tržišča / zahteve tržišča 2. kupovanje in prodajanje blaga in storitev glede na ponudbo in povpraševanje: tržišče se sprošča, umirja; vplivati na tržišče z uvozom / lokalno, mednarodno tržišče; naftno, turistično tržišče; tržišče bombaža / izdelovati za tržišče / dati, ekspr. vreči izdelek na tržišče v položaj, ki omogoča kupovanje in prodajanje izdelka glede na ponudbo in povpraševanje 3. redko (živilski) trg, tržnica: tržišče za branjevke ◊ ekon. intervenirati na tržišču; devizno tržišče; tržišče delovne sile trg delovne sile ♪
  24.      tuljáva  -e ž (ȃ) 1. navadno cevasta priprava z višjima robovoma, na katero se kaj navija: naviti nit, žico na tuljavo; lesena, papirnata tuljava / tuljava za telefonski kabel / porabiti tuljavo sukanca 2. redko tul, tulec: vzeti puščico iz tuljave / zviti list papirja v tuljavo 3. cevast prostor, skozi katerega kaj prehaja: omesti tuljavo v dimniku / dimniška, prezračevalna tuljava 4. grad., navadno s prilastkom element za sestavljanje cevi: izdelovati dimne, ventilatorske tuljave 5. star. cevasti končni del kake priprave, posode; dulec: tuljava lijaka, steklenice 6. elektr. žica, zvita v vijačnico: tuljave transformatorja / indukcijska, magnetilna tuljava / naviti tuljavo ♦ strojn. vžigalna tuljava ki s pretvarjanjem nizke napetosti v visoko omogoča vžig eksplozivne zmesi v motorju z notranjim zgorevanjem ♪
  25.      učílo  -a s (í) 1. učno sredstvo, zlasti šolsko: izdelovati, uporabljati učila; tovarna učil; učila za pouk fizike; knjige, slike in druga učila 2. zastar. učenje: junec je že dober za učilo ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA