Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zdelovati (151-175)


  1.      sêrija  -e ž (é) navadno s prilastkom 1. skupina stvari, dogodkov s skupnimi lastnostmi, značilnostmi, ki si sledijo v določenem časovnem zaporedju: v časopisu je izšla serija člankov o tem problemu; opraviti serijo raziskav; zmagal je v prvi seriji skokov / prva serija te zbirke obsega pet knjig; serija znamk z živalskimi motivi ∙ publ. naredil je serijo napak veliko 2. navadno v zvezi televizijska serija televizijski film ali televizijska igra v nadaljevanjih: posneti, predvajati novo televizijsko serijo; junaki otroške televizijske serije 3. skupina enakih izdelkov, narejenih v določenem obdobju, označenih z določeno oznako: prva serija motorjev je že v prodaji; hladilniki iste serije / poskusna serija / izdelovati konfekcijo v majhnih, velikih serijah ◊ fin. serija celota vseh bankovcev, nekaterih vrednostnih papirjev iste izdaje; celota vseh bankovcev iste vrednosti, označenih z zaporednimi črkami in številkami; muz. serija v dodekafoniji in v serialni glasbi vnaprej določeno zaporedje dvanajstih različnih tonov v okviru oktave, veljavno za celotno skladbo ali njen del ♪
  2.      sêrijski  -a -o prid. (é) nanašajoč se na serijo: serijske značilnosti / serijski izdelki; serijska oprema; izdelovati serijsko pohištvo / napisati serijsko številko motorja / serijska proizvodnja / serijski televizijski film televizijski film, televizijska igra v nadaljevanjih ali tak film, taka igra, sestavljena iz samostojnih, samo okvirno, snovno povezanih zgodb ◊ elektr. serijska vezava členov, uporov zaporedna vezava sêrijsko prisl.: ladje bodo gradili serijsko; serijsko izdelovati ♪
  3.      siporéks  -a m (ẹ̑) grad. lahek gradbeni material, ki se uporablja za nosilne in obložne gradbene elemente: izdelovati siporeks; plošče iz siporeksa / zidovi iz siporeksa ♪
  4.      siráriti  -im nedov. (á ȃ) izdelovati sir: maslariti in sirariti ♪
  5.      síriti  -im nedov. (í ȋ) 1. izdelovati sir: siriti v sirarni 2. delati, da se iz mleka izloči sirnina: planšarice so sirile in medle; navadno se siri v kotlu / siriti mleko síriti se knjiž. strjevati se: v žilah se mu siri kri ♪
  6.      síto  -a s (í) 1. priprava iz ogrodja z gosto mrežo, zlasti za sejanje moke: izdelovati sita; mreža, obod sita / presejati skozi sito; po sejanju ostanejo otrobi na situ; gosto, redko sito; svileno, žičnato sito; sito za belo moko / mlinsko sito ♦ čeb. čebelno sito priprava iz matične rešetke za ločevanje čebel od trotov; elektr. električno sito priprava, ki prepušča samo tok določenih frekvenc; fot. sito priprava iz barvnega stekla ali folije iz umetne snovi, ki prepušča v fotografsko kamero samo žarke določenih barv; filter // redko cedilo: pretlačiti jagode skozi sito; odcediti solato na situ 2. ekspr., navadno v zvezi z biti, dati izraža podrobno kritično obravnavo, pretres z namenom odstraniti nebistveno, slabo: danes bodo na situ njegove izjave; dati na sito vse kandidate / predlogi so šli skozi različna sita / sito cenzure, zgodovine ♪
  7.      smírna  neskl. pril. (ȋ) tekst., navadno v zvezi smirna preja zelo debela, mehka, dvojno ali trojno sukana volnena preja: izdelovati smirna prejo / smirna preproga smirenska preproga ♪
  8.      snováti  snújem nedov., snovál (á ú) 1. sestavljati, ustvarjati kaj, navadno v začetni, nedokončni obliki: pisatelj je snoval roman več let; snovati nove modele / v tej hiši je živel in snoval znanstvenik ustvarjal / njegova domišljija vedno kaj snuje 2. naskrivaj pripravljati: snovati maščevanje, umor, zaroto; nekaj snuje proti njim 3. knjiž. ustanavljati: snovati stranko; že dolgo časa se snuje nov odbor ◊ tekst. izdelovati osnovo za tkanje ali pletenje snováti se ekspr. nastajati, pojavljati se: kakšne misli se snujejo za njegovim čelom; nejasni načrti se mu snujejo po glavi snujóč -a -e: sprehajal se je, snujoč načrte; snujoča domišljija ♪
  9.      sód 1 -a m, mn. stil. sodóvi (ọ̑) 1. velika valjasta, navadno trebušasta posoda z dnom na obeh koncih: sod drži tristo litrov; izdelovati, nabijati, pomivati, valiti sode; zabiti sod z veho; nalivati vino v sod; hrastov, kostanjev sod; pločevinast sod; razsušen sod; stolitrski sod; sod vina; doge soda; obroči za sode; ima trebuh kot sod zelo velik / bencinski, vinski sod; sod za odpadke // vsebina soda: gostje so popili več sodov 2. nekdaj prostorninska mera za tekočine, približno 113,2 l: dva soda in deset bokalov vina ● ekspr. kako more biti tak sod tako debel; nar. sod že poje je že skoraj prazen, zato zadoni, če se potrka po njem; publ. to sporočilo je izbilo sodu dno je sprožilo proces, ki se je dolgo pripravljal; pog. dal je nov sod na pipo začel je točiti pijačo iz novega soda; ekspr. dokler bo sod moker dokler bo vino v njem; ekspr. polniti sode brez dna opravljati nekoristno delo; opravljati delo, ki ni nikoli končano; sod smodnika ekspr. biti sod smodnika vir nevarnosti; ekspr. vreči iskro v sod smodnika v zelo napeti situaciji povzročiti spor, konflikt; ekspr. sedeti na sodu smodnika biti v zelo nevarnem položaju; imam glavo kot sod čutim pritisk, bolečino v glavi; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori ◊ agr. oviniti sod; zažveplati sod; usnj. lužilni sod valjasta posoda za luženje kož; strojilni sod valjasta posoda, v kateri se pri strojenju mešajo kože ♪
  10.      splétati  -am nedov. (ẹ̑) 1. delati, izdelovati kaj z nameščanjem dveh ali več podolgovatih upogljivih stvari izmenoma drugo čez drugo: dekleta spletajo vence; spletati kite, mrežo; spletati ograjo iz šib / spletati lase v kito / star. mati jo spleta ji spleta lase / ptice spletajo gnezda 2. ekspr., z oslabljenim pomenom delati, da se uresniči, kar določa samostalnik: spletati prijateljstvo s kom; spletati nova poznanstva 3. ekspr. delati, snovati: spleta nov načrt / ljudje spletajo o njem legende ustvarjajo ● ekspr. spletati besede v pesem povezovati, združevati; ekspr. že spet spleta neumnosti dela, govori splétati se 1. rastoč se združevati: robidnice in praprot se spletajo v goščavo / korenine se spletajo med seboj prepletajo 2. ekspr., s prislovnim določilom pojavljati se v neredu: čudni bliski so se spletali po nebu // pojavljati se sploh: mrak se spleta po polju / prve zvezde se spletajo po nebu 3. ekspr. nastajati, širiti se: o tem se spletajo čudne zgodbe / iz mladostnega prijateljstva se je spletala ljubezen ♪
  11.      splôšen  -šna -o prid., splôšnejši (ó) 1. ki se nanaša na vse ljudi, stvari, ne na posameznika, posamezno: skrbeti za splošno blaginjo, srečo; predmet je namenjen splošni uporabi / razglasiti splošni mir; splošna ljudska obramba; splošna volilna pravica; v nekaterih deželah splošna stavka // ki se nanaša na več ljudi sploh: pri otrocih je to splošen pojav; v gostilni se je začel splošen pretep; splošen vtis je bil, da je v mestu premalo trgovin; te pesmi veljajo po splošni sodbi za njegove najboljše; med letalskim napadom je nastala splošna zmeda; vzbujati splošno občudovanje // ki se nanaša na kak pojav v celoti: opisati splošni politični položaj v državi; splošni vtis o operni predstavi je bil slab; napisati splošno oceno seminarja // ki je skupen vsem istovrstnim primerom: splošne lastnosti otrok, učencev; opisovati splošne poteze življenja // ki se ne nanaša na posameznosti, podrobnosti: obravnavati splošna vprašanja; besedilo je preveč splošno / splošni načrt; splošna določila statuta / splošni in zato nenatančni izrazi pomensko široki 2. ki obravnava osnovne značilnosti, zakonitosti predmeta določene stroke: specializirati se za splošno kemijo; razlikovati med splošno psihologijo in posebnimi psihologijami občo psihologijo / splošna izobrazba izobrazba, ki obsega osnove z vseh glavnih področij človekove dejavnosti // nanašajoč se na dejavnost, ki ni specializirana: izdelovati jeklo za splošno strojegradnjo; splošno mizarstvo / izučil se je za splošnega ključavničarja / izdati splošno enciklopedijo / splošna ambulanta, bolnišnica / Splošna plovba Piran ● publ. kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje razpisa imeti kvalitete, ki se zahtevajo, pričakujejo ◊ ekon. splošni ekvivalent blago, v katerem vse drugo blago izraža svojo vrednost; splošni stroški stroški poslovanja delovne organizacije, ki niso neposredno povezani s proizvodnjo; splošna poraba ali splošna potrošnja sredstva, porabljena za delovanje družbenopolitičnih skupnosti; film. splošni plan izrez prizorišča, ki daje vtis naravne velikosti; geom. splošna lega tvorbe lega tvorbe, s katero ni poudarjen noben poseben odnos te tvorbe glede na projekcijski sistem; jur. splošni in posebni del zakona; med. zdravnik splošne medicine; voj. splošna mobilizacija splôšno prisl.: to je splošno človeška lastnost; splošno družbeni pojavi; ta beseda je bila nekoč splošno rabljena; splošno znano dejstvo splôšni -a -o sam.: prehod od splošnega k posebnemu; ni znal združiti osebnega s splošnim; na splošno na splošno govoriti; na splošno je bila dobra študentka; na splošno razgledan človek; v splošnem v splošnem se ne zanima za slikarstvo; v splošnem je tako ravnanje običajno ♪
  12.      spòj  spôja m (ȍ ó) 1. glagolnik od spojiti: spoj cevi, električnih vodnikov / vogelni spoj; spoj s čepi, z vijaki, žeblji / molekula je spoj dveh ali več atomov / umetnost mu pomeni spoj resničnosti in domišljije 2. mesto, kjer je kaj spojeno, povezano: okrepiti spoje s kovinskimi trikotniki; pregledati spoje / lepljeni spoj 3. kar kaj spaja, povezuje: izdelovati spoje in vezi; deske so zvezane z lesenimi spoji ◊ teh. skladovni spoj pri katerem sta kosa pločevine položena drug na drugega; spajkani, varjeni spoj; spoj na lastovičji rep pri katerem ima vezni element trapezast prerez ♪
  13.      spomínek  -nka m (ȋ) stvar, izdelek za spomin, v spomin na koga ali na kaj: izdelovati, kupovati spominke; prodajalna spominkov / turistični spominki / hraniti dragocene spominke na svoje prednike ♪
  14.      srebrnína  -e ž (ȋ) 1. izdelki iz srebra: izdelovati srebrnino; žigi na srebrnini; srebrnina in zlatnina ∙ star. odštel mu je nekaj srebrnine srebrnega denarja 2. knjiž. lastnost srebrnega, srebrna barva: srebrnina ribjih lusk; pesn. srebrnina mesečine, zvezd / vrhovi so se svetlikali v beli srebrnini ♪
  15.      srédstvo  -a s (ẹ̑) 1. za uresničitev kakega dejanja, dosego določenega cilja namenjena, uporabljena a) snov: izdelovati različna sredstva in priprave; sredstvo v obliki prahu / čistilno, hladilno sredstvo; kozmetična sredstva; predpisati bolniku odvajalno, pomirjevalno sredstvo; bencin in druga pogonska sredstva; sredstvo proti izpadanju las; sredstvo za zaščito rastlin / kemična sredstva b) priprava, naprava: elektronska sredstva za proizvajanje zvokov / telefon in druga komunikacijska sredstva; publ. množična komunikacijska sredstva ali sredstva javnega množičnega obveščanja časopisje, radio, televizija; prevozna sredstva c) odločitev, ukrep: zapor, nasilje in druga sredstva pritiska / administrativna, politična sredstva; vzgojna sredstva ∙ ne izbira sredstev za dosego cilja pripravljen je storiti tudi kaj slabega, nepoštenega za dosego cilja; namen posvečuje sredstvo po Machiavelliju za dosego pomembnega cilja je dovoljeno uporabiti vsako sredstvo č) stvar, pojav sploh: denar, zlato kot plačilno sredstvo / vojaški enoti za življenje in boj potrebna sredstva živila, municija, orožje / sredstva umetniškega izražanja so barva, beseda, zvok / jezikovna, stilna sredstva 2. mn. denar, materialne dobrine: zbirati sredstva; v banko vložena sredstva; sredstva za gradnjo cest / nalagati sredstva v industrijo; publ. odliv sredstev iz sklada / publ. kupiti za dinarska sredstva; proračunska sredstva / biti brez sredstev; prislužiti si za življenje potrebna sredstva; živeti od svojih sredstev 3. fiz. snov, zlasti kot nosilec fizikalnih procesov: gostejše, redkejše sredstvo; na meji dveh sredstev se svetloba razkloni; upor sredstva ◊ ekon. delovna sredstva priprave, s katerimi človek v delovnem procesu preoblikuje delovne predmete; denarna sredstva za določen namen potrebni znesek; lastna sredstva ki niso pridobljena s kreditom; obratna sredstva zaloge materiala, proizvodov, nedokončani proizvodi, denarna sredstva, ki so potrebna za poslovanje; osnovna sredstva zemljišče, zgradbe, oprema, ki je potrebna za opravljanje določene gospodarske dejavnosti; produkcijska ali proizvajalna sredstva celota delovnih predmetov in delovnih sredstev; jur. pravno sredstvo s katerim se lahko izpodbija odločba; redna pravna sredstva pravna sredstva, dovoljena proti sodnim odločbam, ki (še) niso pravnomočne; kem. disperzijsko sredstvo; lingv. manjšalna izrazna sredstva; med. anestetično sredstvo; digestivna sredstva ki pospešujejo prebavo; metal. protikorozijska sredstva; papir. klejno sredstvo klej, izdelan iz kolofonije; teh. halogenska gasilna sredstva v ognju hlapljive negorljive organske tekočine za gašenje ♪
  16.      stáviti  -im dov. in nedov. (á ȃ) 1. dogovoriti se s kom, da tisti, čigar trditev ni pravilna, dá določeno stvar, plača določeni znesek: če ne verjameš, pa staviva; s prijatelji (se) je stavil, da bodo zmagali / stavil je veliko vsoto; stavila sta za tisoč dinarjev / pripravljen je bil staviti, da je res popolnoma je bil prepričan / kot podkrepitev: stavim, da tega še ne veš; glavo stavim, da je tako 2. z vplačilom določenega zneska pridobiti si pravico do dobitka, določenega za pravilno napoved zmagovalca, rezultata: velikokrat stavi, vendar navadno izgubi; staviti na dirkah // odločiti se pri stavi za določenega zmagovalca, za določen rezultat: niso stavili na pravega konja / staviti na določene številke 3. star. postaviti: stavi najprej kovček na tla / nedov. po vsej okolici je stavil hiše gradil, zidal / pesniku so sredi mesta stavili spomenik / staviti pogoje 4. nedov., tisk. ročno ali strojno izdelovati stavek za tiskanje: staviti v ciceru; staviti, metirati in tiskati / staviti knjigo / ročno, strojno staviti ● zastar. koze staviti cepiti proti kozam; star. staviti upe na koga, v koga upati, pričakovati, da bo kdo dosegel, uresničil, kar se želi; star. te misli stavi avtor na jezik glavnemu junaku jih izraža, posreduje po glavnem junaku; pog. staviti vse na eno karto vse naenkrat tvegati; staviti prihodnost, ugled, življenje na kocko tvegati ob pomembni odločitvi; star. staviti koga na laž dokazati mu, da je lagal; trditi, da je lagal; publ. stavil mu je na razpolago svoje stanovanje dal; star. staviti se v bran skušnjavi upreti se, zoperstaviti se; star. staviti se komu po robu postaviti se komu po robu ◊ lingv. napačno staviti ločila narediti jih na nepravem mestu v besedilu stávljen -a -o: stavljenih pogojev niso upoštevali; del rokopisa je že stavljen ♪
  17.      steklovína  -e ž (í) 1. raztaljena gmota za proizvodnjo steklenih izdelkov: nanašati steklovino na kovinske predmete; izdelovati steklenice iz steklovine; žareča steklovina 2. stekleni izdelki: na belem prtu se je bleščala steklovina; čistiti steklovino ◊ anat. prozorna, zdrizasta snov v notranjosti zrkla ♪
  18.      stereotipírati  -am nedov. in dov. (ȋ) tisk. izdelovati stereotipe ♪
  19.      stiropór  -a m (ọ̑) lahka penasta umetna snov za zvočno, toplotno izolacijo: izdelovati stiropor; lahka je bila kot stiropor / pog. hišo so obložili s stiroporom s ploščami iz stiropora ♪
  20.      strojílo  -a s (í) usnj. rastlinska ali sintetična snov, ki predela surovo živalsko kožo v usnje: izdelovati strojila; pridobivati strojilo iz lubja; obdelovati kože s strojili / kromovo strojilo raztopina kromovega bazičnega sulfata; mineralno strojilo za mineralno strojenje; rastlinsko strojilo ♪
  21.      sukljánka  -e ž (á) tekst. tkanina v sukljani vezavi, zlasti za zavese: izdelovati sukljanko ♪
  22.      šagrín  -a m (ȋ) usnj. mehko usnje s hrapavo površino: izdelovati iz šagrina / strojiti šagrin / v šagrin vezana knjiga ♪
  23.      šamót  -a m (ọ̑) žgana glina, obstojna pri visokih temperaturah: izdelovati šamot ♪
  24.      šéleshámer  -ja m (ẹ̑-ȃ) papir. kakovosten bel risalni papir zahodnonemške tovarne Schoellershammer: izdelovati šeleshamer // žarg. kakovosten bel risalni papir sploh: šeleshamer domačih proizvajalcev ♪
  25.      ševró  -ja m (ọ̑) usnj. usnje iz kozje kože, kozlovina: izdelovati ševro; čevlji iz ševroja; neskl. pril.: ševro usnje ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA