Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zbor (376-400)


  1.      protésten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na protest: protestna izjava; protestno zborovanje / protestni pesnik; protestne pesmi ♦ polit. protestna nota protéstno prisl.: protestno zapustiti sejo ♪
  2.      prvák  -a m (á) 1. posameznik ali moštvo, ki na višjem ali končnem, odločilnem tekmovanju doseže prvo mesto: postati prvak; kolesarski, smučarski, šahovski prvak; prvak v boksu, hokeju, plavanju; publ.: osvojiti naslov prvaka; branilec naslova prvaka / državni, olimpijski, republiški, svetovni prvak ♦ šport. absolutni prvak ne glede na kategorijo 2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom kdor se posebno odlikuje v čem: prvak sodobne glasbe, proze / prvak znanja / prvak gledališča, opere 3. nav. mn. vodilni, najvplivnejši politiki na Kranjskem v drugi polovici 19. stoletja: vpliv prvakov; zborovanje prvakov / narodni prvaki // v nekaterih državah ugleden, vpliven član organizacije, stranke: policija je aretirala več sindikalnih prvakov; prvak konservativne, liberalne stranke 4. nav. mn., zool. najbolj razviti sesalci; primati: značilnosti prvakov ♪
  3.      rabinát  -a m (ȃ) pri judih 1. verska skupnost, ki ima rabina: ta rabinat ima najmočnejši položaj v državi // urad rabina: dokument je potrdil na rabinatu 2. naslov rabina: dobiti rabinat / opravljati rabinat poklic, službo rabina 3. skupnost, zbor rabinov: sestal se je rabinat ♪
  4.      radikál  -a m (ȃ) 1. radikalec: radikali in oportunisti / radikali niso hoteli sodelovati v vladi ♦ zgod. (narodni) radikal pristaš Tavčarjeve in Hribarjeve narodno odločnejše frakcije v kranjskem deželnem zboru v osemdesetih letih 19. stoletja 2. mat. količina, ki jo določujeta korenska osnova in korenski eksponent; koren: izračunati radikal 3. kem. atomska skupina, ki nastopa navadno v organskih spojinah in je sama zelo redko obstojna: razpad molekule v radikale / prosti radikali ki niso vezani v molekulo ♪
  5.      rastlína  -e ž (í) organizem, navadno z listi, cveti in koreninami: rastline že cvetijo, venejo; vse na novo posajene rastline so se prijele; okopavati, presajati, sejati, zalivati rastline; deli, organi rastlin; rastline in živali / divje, gojene rastline; gorske, travniške, tropske, vodne, vrtne rastline; grmičaste, zimzelene rastline; industrijske, krmne, oljne rastline; lončne, parkovne, sobne rastline; okrasne, strupene, zdravilne, začimbne rastline; rastline trajnice, zajedavke / ovijalna rastlina ovijalka; plevelna rastlina plevel ◊ agr. rastlina se osemeni; materinska ali materna rastlina ki je pri križanju oprašena; matična rastlina ki se uporablja za pridobivanje potaknjencev, semena; očetna rastlina ki pri križanju opraši in oplodi drugo rastlino; pionirska rastlina ki ustvarja razmere, ustrezne za uspevanje gospodarsko pomembnejših vrst; varovalne rastline; biol. enocelične, mnogocelične rastline; bot. rastlina organizem, ki gradi telo iz anorganskih snovi s fotosintezo; brezcvetne rastline; dvokalična rastlina ki ima v kalčku dva klična lista; dvoletna rastlina; enodomna rastlina ki ima moške in ženske cvete na isti rastlini; kulturna rastlina s človekovim namernim izborom vzgojena rastlina; lesna ali lesnata rastlina ki ima olesenelo steblo; moška rastlina z moškimi cveti; nižje rastline ki nimajo razvitega stebla, listov in korenin; zelnata rastlina ki nima olesenelega stebla; čeb. medovita rastlina ki daje med, medičino ♪
  6.      razgánjati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, povzročati, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem, da več oseb, živali ni več skupaj, na enem mestu: redarji so razganjali demonstrante / ekspr. razganjati zborovanje // ekspr. delati, da česa ni več: burja razganja meglo 2. s pritiskom od znotraj povzročati, da kaj poči, razpade: led in korenine razganjajo skale / mlado vino razganja sod 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa osebek: jeza, radovednost ga razganja / ne zamerite ji, mladost jo razganja // brezoseb., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: razganja ga od ljubosumnosti, zdravja / kar razganjalo ga je od smeha ● ekspr. denar mu je kar razganjal denarnico imel je veliko denarja; ekspr. bil je v tistih letih, ko ga je razganjalo ko je bil poln moči; ko je čutil močno spolno slo; ekspr. otroci so se tako najedli, da jih kar razganja zelo ♪
  7.      razglasíti  -ím dov., razglásil (ȋ í) narediti, da glasbilo ni (več) uglašeno: razglasiti klavir; glasbilo se je med prevozom razglasilo razglašèn -êna -o: razglašen klavir ∙ žarg., muz. zbor je razglašen ne poje, ne igra usklajeno, ubrano; knjiž. razglašeno tiktakanje ure neskladno, neubrano; prisl.: razglašeno igrati ♪
  8.      razgnáti  -žênem dov., stil. razženó (á é) 1. narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem, da več oseb, živali ni več skupaj, na enem mestu: policija je razgnala demonstrante; pes razžene kokoši / zavedne učitelje so med vojno razgnali v različne kraje / ekspr. razgnati zborovanje // ekspr. narediti, da česa ni več: veter razžene oblake / doživetje mu bo razgnalo žalost pregnalo 2. s pritiskom od znotraj povzročiti, da kaj poči, razpade: voda je zmrznila in razgnala cevi; brezoseb. vazo je razgnalo; pren., ekspr. izpovej se, sicer te bo razgnalo 3. brezoseb., ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: razgnalo ga bo od jeze, ljubosumnosti ● ekspr. vojaki so ob umiku razgnali most razstrelili; zastar. razgnati parlament razpustiti; ekspr. tako sem žalosten, da mi bo razgnalo srce zelo ♪
  9.      razhájati se  -am se nedov. (ȃ) 1. odhajati na več strani: množica se razhaja; po tekmi so se gledalci zadovoljni razhajali; hitro, molče se razhajati / zborovalci se počasi razhajajo po domovih / ekspr. proti poldnevu so se megle začele razhajati 2. ne potekati več blizu skupaj, v isti smeri: od tu naprej se cesta in železniška proga razhajata; žarki se pri prehodu skozi lečo razhajajo; pahljačasto se razhajati / živci se razhajajo na vse strani 3. biti ali postajati vedno bolj različen: slovenska narečja so se razhajala; življenjske poti nekdanjih sodelavcev se razhajajo // publ. biti različen, razlikovati se: najini interesi se popolnoma razhajajo; mnenja strokovnjakov se razhajajo / razhajati se med seboj / razhajati se v mišljenju, pogledih ● publ. dirigent in solist se večkrat razhajata nista usklajena; ekspr. njegove besede se razhajajo z dejanji se ne skladajo; ekspr. z možem se vedno bolj razhajata ne čutita več medsebojne naklonjenosti, ljubezni ◊ biol. razvijati se v različne smeri razhajajóč se -a -e: razhajajoč se so veselo prepevali; razhajajoči se ljudje ♪
  10.      razpísati  in razpisáti -píšem dov., razpíšite (í á í) javno objaviti, da se iščejo kandidati a) za opravljanje del in nalog: razpisati mesto upravnika b) za prevzem določenega dela: razpisati gradbena dela / razpisati štipendije / razpisati natečaj // javno objaviti, da bo kaj potekalo v določenem času, pozivajoč k udeležbi: razpisati šahovsko prvenstvo za posameznike; razpisati volitve / razpisati sejo, zbor sklicati ● razpisati nagrado za najboljšo radijsko igro javno objaviti, da bo najboljša radijska igra nagrajena ◊ jur. razpisati obravnavo; razpisati posojilo javno pozvati organizacije, posameznike k dajanju posojila razpísati se in razpisáti se nav. ekspr. veliko napisati: v svojem zadnjem pismu se je razpisal; razpisal se je o teh vprašanjih; na dolgo in široko se razpisati razpísan -a -o: prijaviti se na razpisani natečaj; potegovati se za razpisana dela in naloge ∙ na njegovo glavo je razpisana nagrada kdor bo omogočil, da bo iskani aretiran, bo dobil nagrado ♪
  11.      razporedítev  -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od razporediti: razporeditev knjig, slik / razporeditev člankov v zborniku / razporeditev tekmovanj / razporeditev prebivalstva po narodnosti / razporeditev delavcev na gradbišču 2. položaj, v katerem je kaj kje glede na druge stvari: premišljena razporeditev pohištva v stanovanju / prostorska razporeditev ◊ voj. bojna razporeditev ♪
  12.      razpustíti  -ím dov., razpústil (ȋ í) 1. narediti, da kaj ni več skupaj, v prvotni obliki: razpustiti kite, lase; gube na krilu so se razpustile / plesalci kola so se razpustili 2. narediti, da kaj preneha delovati, obstajati: razpustiti društvo, stranko; razpustiti parlament; razpustiti zbor / razpustiti podjetje; v tistem času so razpustili veliko samostanov 3. narediti, povzročiti, da trdna snov v tekočini preide v drobne delce: razpustiti tableto v vodi / kruh se razpusti v mleku / sesekljano čebulo dušimo tako dolgo, da se razpusti // narediti, povzročiti, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: razpustiti mast, slanino / ledena skorja se je na soncu razpustila raztajala razpustíti se 1. ekspr. prenehati se držati določenih disciplinskih, moralnih načel, norm: v mestu se je precej razpustil / spolno se razpustiti 2. star. razpreti se, odpreti se: cveti, popki so se razpustili / prve lipe so se že razpustile so že začele cveteti razpuščèn -êna -o: razpuščeni lasje; razpuščena maščoba; razpuščeno življenje; društvo je razpuščeno; prisl.: razpuščeno živeti ♪
  13.      razréden  -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na razred: a) učenci izdajajo svoj razredni časopis / razredni učiteljski zbor; razredna skupnost; razredna ura ura za reševanje problemov razredne skupnosti ♦ šol. razredni izpit izpit iz snovi, predpisane za en razred; razredni pouk pouk v nižjih razredih osnovne šole, pri katerem poučuje v isti skupini učencev en učitelj vse predmete ali večino predmetov; razredni učitelj b) razredni boj; razredni cilji, interesi; ekspr. razredni sovražnik; razredna družba; razredna ideologija; razredna pripadnost, zavest; razredna nasprotja razrédno prisl.: razredno opredeljeni cilji; razredno zaveden ♪
  14.      recitácija  -e ž (á) umetniško branje, podajanje (pesniškega) teksta: recitacija znane pesmi; besedilo je primerno za recitacijo / zborna recitacija / poslušati recitacijo; na sporedu proslave je bilo tudi nekaj recitacij ● indijanske pesmi so pogosto le monotona recitacija petje, pri katerem se podajajo besede na način, ki je govor in petje hkrati ♪
  15.      réd  -a m, sedmi in deseti pomen mn. redóvi in rédi; osmi in deveti pomen mn. redóvi (ẹ̑) 1. stanje, ko je (vsaka) stvar na mestu, v položaju, kot mora biti, kot je koristno: red na mizi, v sobi je vzoren / dati, spraviti svoje stvari v red urediti, pospraviti jih; spraviti lase, obleko v red / hvala, stvar je že v redu je že urejena // kar je določeno z odnosi med določenimi stvarmi, dejstvi, ki se dajo izraziti s pravili: odkriti red v vesolju; kompozicijski, notranji red / brez reda razpostavljeni predmeti; govori brez reda neurejeno, zmedeno // stanje, ko se dela, ravna v skladu s pravili, zahtevami: v državi je, vlada red; obnoviti, vzpostaviti red; skrbeti za red na cesti, zabavi / narediti red v gospodarstvu / prisiliti koga k redu k ravnanju, vedenju v skladu s pravili, zahtevami 2. navadno s prilastkom kar je določeno s predpisi, pravili, ki določajo, kakšno ravnanje, stanje je pravilno, obvezno: prilagoditi se delovnemu redu; gospodarski, pravni red; odpor proti staremu moralnemu redu / prebrati hišni red pravila o pravicah in dolžnostih stanovalcev, navadno v večstanovanjski hiši / zastar. kazenski, šolski, tržni red zakon, predpis 3. navadno s prilastkom kar je določeno z gospodarskimi, političnimi, pravnimi odnosi v družbeni skupnosti; ureditev: obljubljati človeštvu nov red / fevdalni družbeni red; graditi socialistični družbeni red / osovraženi red se je držal na oblasti s pomočjo vojske predstavniki oblasti 4. kar je določeno s ponavljanjem dejstev, opravil v enakem vrstnem redu ob istem času v določeni časovni enoti: bolnik, otrok potrebuje red; živeti po ustaljenem redu / ekspr. čisto sem prišel iz reda // v zvezi dnevni red načrt za delo in počitek v štiriindvajsetih urah: napraviti si dnevni red za počitnice; privaditi se na dnevni red // v zvezi dnevni red glede na vrstni red vnaprej določene točke, vprašanja, o katerih se bo razpravljalo na sestanku, zboru: preiti na dnevni red; glasovati o dnevnem redu; tretja točka dnevnega reda / dnevni red konference vnaprej določen načrt za njen potek 5. navadno s prilastkom kar je določeno s sledenjem oseb, stvari, dejstev v času ali prostoru: urediti po abecednem, logičnem redu; vrstni red tekmovalcev; menjati red posevkov / besedni red s pravili določeno zaporedje besed / pog. odstopiti vrstni red za avtomobil mesto v vrsti prijavljenih, čakajočih kupcev // razvrstitev, razporeditev: določiti sedežni red učencev / bojni, pohodni red 6. v zvezi vozni red kar vnaprej in za daljše časovno obdobje določa čas prihoda, odhoda (javnih) prometnih sredstev: določiti, uskladiti vozne rede; promet teče po voznem redu; ladijski, železniški vozni red / kupiti, prebrati vozni red 7. star. vrsta: postaviti se v red / prvi red naj stopi korak naprej / v pogovoru so prišle na red tudi gospodarske zadeve 8. nar. gorenjsko red ž: raztrositi redove / pokositi zadnji red 9. verska skupnost ljudi, ki živijo po posebnih pravilih, navadno v skupini, skupinah: ustanoviti, voditi red; stopiti v red; katoliški, muslimanski redovi; moški, ženski redovi; član, predstojnik reda / frančiškanski, jezuitski red / samostanski, verski redovi 10. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od razreda: red zveri; družine, redovi in razredi 11. šol. ovrednotenje znanja, vedenja v šoli; ocena: iz biologije še nima reda; spraševati, učiti se za rede / negativni, pozitivni red; red odlično / dati, dobiti red // znamenje, označba za to ovrednotenje, navadno številka: vpisovati rede / zaključevati rede 12. visoko odlikovanje kot znamenje priznanja za državljanske, vojaške zasluge: podeliti, pripeti komu red; odlikovati koga z redom / red dela z rdečo zastavo visoko jugoslovansko odlikovanje, ki se podeli za posebne zasluge na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti; red narodnega heroja visoko jugoslovansko odlikovanje, ki se podeli za izredno junaška dejanja v boju s sovražnikom 13. s prilastkom, s širokim pomenskim obsegom izraža, da je kaj glede na kakovost, pomembnost take stopnje, kot nakazuje prilastek: dogodek, dokument prvega reda / on je strokovnjak prvega reda / cesta prvega reda cesta, ki povezuje države, republike ali gospodarsko in turistično pomembna središča; zastar. vagon drugega reda drugega razreda 14. pog., s širokim pomenskim obsegom, v zvezi v redu ki ima določene dobre lastnosti, značilnosti v precejšnji meri: on je v redu človek; ta profesor je zelo v redu; biti v redu mati dobra, skrbna; poglej avto, ali ni v redu dober, lep 15. pog., v zvezi v redu ki je v takem stanju, kot se pričakuje, mora biti: avto je spet v redu, lahko se odpeljemo; dokumente ima v redu, lahko gre / kadar ni bil kaj v redu, je vzel zdravila se ni počutil dobro, zdravega // v prislovni rabi izraža, da dejanje poteka, je opravljeno tako, kot se pričakuje, mora biti: vse je v redu naredil; stvar ne teče čisto v redu 16. v medmetni rabi, v zvezi v redu izraža a) soglasje, privolitev: v redu, kupim / če hočeš, v redu, če ne — grem b) zadržano pritrjevanje: v redu, pa naj bo po tvojem c) nejevoljno sprijaznjenje s čim: če je že to naredil, v redu, toda zakaj se ne opraviči; v redu, je rekel jasno, grem pa drugam ● samo zaradi reda se je opravičil ker je tak red, navada; nar. vzhodno večerja je k redu je pripravljena, na mizi; nar. vzhodno glej, da boš tam k redu da se boš prav vedel, obnašal; star. ni mu ga v red enakega, enakovrednega; nar. kar naprej sitnari, naj se že vendar dava v red poročiva; pog. v njegovi glavi že od rojstva ni vse v redu že od rojstva ni normalen; pog. z njim zadnje čase ni vse v redu nenavadno, čudaško ravna, se vede; publ. razvoj sam je spravil problem z dnevnega reda je razrešil problem; postaviti vprašanje na dnevni red začeti ga obravnavati; nesreče so na dnevnem redu se venomer ponavljajo; iti v gosjem redu drug za drugim; lože I. reda lože, razvrščene med parternimi in balkonskimi ložami; publ. za resničnost tega govorijo v prvem redu dejstva v prvi vrsti; star. potresni sunek srednjega reda srednje stopnje, jakosti; publ. sestaviti vozni red za turnejo moštva po Južni Ameriki program, načrt; ekspr. uniformirani čuvar reda miličnik; paznik; publ. organ javnega reda in miru miličnik, policist; publ. napadalci so zadeli na sile reda in se morali umakniti na vojaštvo; milico; red vlada svet ◊ gled. abonma red(a) B; jur. dedni red zakonski vrstni red, po katerem dedujejo zakonec in sorodniki, če ni oporoke; javni red ki ga zahtevajo zakoni in drugi predpisi državnih organov ali ukrepi pooblaščenih oseb teh organov; mat. prednostni red zapovrstnost, po kateri se morajo opraviti predpisane matematične operacije; red odvoda število, ki izraža, kolikokrat zaporedoma se je funkcija odvedla; ploskev 1. reda ploskev, katere enačba ima eksponent pri spremenljivkah enak 1; muz. prstni red določen vrstni red prstov pri igranju posameznih tonov; rel. (sveti) red do 1968 vsaka od osmih stopenj priprave za opravljanje duhovniške, škofovske službe; tretji red cerkvena organizacija pod vodstvom nekaterih samostanskih redov, katere člani opravljajo posebne molitve, verske vaje; malteški viteški red ki se ukvarja zlasti s strežbo bolnikov; nemški viteški red; šol. dobiti prvi red nekdaj najboljšo pozitivno oceno; um. stilni stebrni redi vrste, tipi stebrov glede na določene značilnosti, po katerih se imenujejo zlasti starogrški umetnostni slogi ♪
  16.      redáktor  -ja m (á) 1. kdor dela, naredi, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev; urednik: imenovati, izvoliti redaktorja; redaktor zbornika; zaposliti se kot redaktor / glasbeni redaktor na radiu; glavni, odgovorni redaktor 2. kdor dela, da dobi kako besedilo vsebinsko, jezikovno ustreznejšo obliko; pregledovalec, popravljavec: redaktor zakonskega predloga ◊ lingv. kdor v pismeni obliki pomensko, oblikovno, stilno razčleni geslo za objavo v slovarju, urednik ♪
  17.      réden  -dna -o prid., rédnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki se ujema, je v skladu s predpisi, načrti in je določen vnaprej: redne in dodatne delovne obveznosti; reden in izreden / redni delovni čas z zakonom določen polni delovni čas; redni letni dopust / poskusil bom urediti stvar najprej po redni poti // ki se ujema, je v skladu s predpisi, pravili in se ponavlja ob določenem času, v določenih časovnih presledkih: jutri imamo redni letni zbor / redne letalske, prometne zveze / redni in posebni vlaki / redna izdaja, knjižna zbirka 2. ki ima s splošno veljavnimi predpisi, pravili določen status, pravni položaj: redni član društva; redni študent / redni član akademije akademik najvišje stopnje; redni profesor univerzitetni predavatelj najvišje stopnje 3. ki je tak, kot se pričakuje, mora biti: veter je močno oviral reden potek tekmovanja 4. ki se ponavlja ob določenem času, v določenih časovnih presledkih: redni dnevni sprehod; redna radijska oddaja; redno čiščenje zob; sprva slučajna srečanja so postajala vse bolj redna // ki se ponavlja brez izostankov, preskokov: zahtevati redno dostavo časopisa; reden in nereden 5. ki dela kaj v enakomerno se ponavljajočih, sorazmerno kratkih časovnih obdobjih: redni bralci knjig; on je v tej hiši reden gost 6. ki ima, kaže smisel za red: redni učenci; reden in nereden / redno življenje 7. stalno organiziran in označen po zahtevah mednarodnega prava: v boju proti upornikom so sodelovale tudi redne čete; priznati partizane kot redno vojsko / redni diplomatski odnosi diplomatski odnosi, ki jih vzdržujejo stalne diplomatske misije ◊ jur. sprejeti zakon po rednem postopku po postopku v več stopnjah, določenih z zakonom; redna likvidacija likvidacija, ko delovna organizacija ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti; redna sodišča sodišča, ki odločajo predvsem v civilnih in kazenskih zadevah; redna pravna sredstva pravna sredstva, dovoljena proti sodnim odločbam, ki (še) niso pravnomočne; min. redni žarek žarek, ki ima v kristalu v vseh smereh isto hitrost; šol. redni izpitni rok; šport. v rednem času se je tekma končala neodločeno rédno prisl.: revija izhaja redno; ta bolezen se redno konča s smrtjo; ekspr. redno odhaja na počitnice v hribe; po kosilu redno pijejo kavo; redno ali izredno študirati ∙ zastar. niti redno se ni poslovil, tako se mu je mudilo primerno, kot zahteva vljudnost; redno se zaposliti za nedoločen čas in s polnim delovnim časom; zastar. redno zasajene trte v urejenih, ravnih vrstah ♪
  18.      redigíranje  -a s (ȋ) glagolnik od redigirati: redigiranje zbornika / končati redigiranje; redigiranje formulacije ♪
  19.      redigírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev; urejati: redigirati radijska poročila; redigirati zbornik 2. delati, da dobi kako besedilo vsebinsko, jezikovno ustreznejšo obliko; spreminjati, popravljati: redigirati govor, pogodbo; Prešeren je redigiral nekaj ljudskih pesmi / redigirati jezik, ločila ◊ lingv. redigirati geslo za objavo v slovarju ga pomensko, oblikovno, stilno razčlenjevati v pismeni obliki, urejati redigíran -a -o: redigiran članek, pravilnik ♪
  20.      redoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na redovanje: redovalni kriteriji / redovalna konferenca konferenca učiteljskega zbora ob koncu vsakega četrtletja o učnih uspehih in vedenju učencev ♪
  21.      rèelékcija  -e ž (ȅ-ẹ́) ponoven izbor za opravljanje razpisanih del in nalog z volitvami, ponovna izvolitev: reelekcija direktorja, sodnikov / čez eno leto bo imel drugo reelekcijo ♪
  22.      referêntka  in referéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od referent: referentka na strokovnem zborovanju / občinska referentka / kulturna referentka v mladinski delovni brigadi ♪
  23.      referírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. ustno poročati: referirati nadrejenemu; referirati o nesreči ∙ ekspr. novice je referirala prijateljici povedala 2. imeti, pripraviti referat; predavati, poročati: na zborovanju zgodovinarjev referirati o kmečkih uporih / predsednik je referiral o nalogah društva v prihodnjem letu ♪
  24.      reprezentánčen  -čna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na reprezentanco: reprezentančni igralci / reprezentančni dres / reprezentančni sklad; reprezentančni stroški 2. ki v najvišji meri posreduje lastnosti, značilnosti koga, česa: za razstavo v tujini so sestavili reprezentančen izbor slik; ti podatki niso dovolj reprezentančni; reprezentančna številka revije / knjiž. anketirati reprezentančna gospodinjstva vzorčna, tipična / knjiž. reprezentančna stavba veličastna, mogočna ♪
  25.      reprezentatívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost reprezentativnega: reprezentativnost izbora slikarskih del / knjiž. reprezentativnost palače veličastnost, mogočnost ♪

   251 276 301 326 351 376 401 426 451 476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA