Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zbor (26-50)



  1.      zbórski  -a -o prid. (ọ̑) zborovski: ubrano zborsko petje / zapeli so nekaj znanih zborskih pesmi
  2.      dežêlnozbórski  -a -o prid. (ē-ọ̑) nanašajoč se na deželni zbor: slovenski deželnozborski poslanci; deželnozborske volitve
  3.      držávnozbórski  -a -o prid. (á-ọ̑) nanašajoč se na državni zbor: državnozborski poslanec; razpisane so bile državnozborske volitve
  4.      dvózbórničen  -čna -o prid. (ọ̑-ọ̑) ki sestoji iz dveh posvetovalnih ali zakonodajnih teles, domov; dvodomen: dvozbornični parlament
  5.      izbòr  -ôra m ( ó) 1. odločanje, odločitev za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše, v večji količini, množini stvari iste vrste: strožji izbor člankov je povečal kvaliteto lista; izbor kandidatov / izbor zakonskega tovariša izbira / star. dati, imeti na izbor na izbirostar. tu je blaga na izbor zelo veliko 2. količina, kakovost stvari iste vrste, v kateri se je mogoče odločiti; izbira: povečati izbor; izbor hrane se je razširil // nav. ekspr., z rodilnikom količina, množina sploh: tu je velik izbor alkoholnih pijač in sadnih sokov 3. kar je izbrano: velik izbor del za objavo; to je izbor iz sodobne poezije / prikazati avtorjeva dela v izboru ◊ biol. naravni izbor ohranjanje organizmov s takimi dednimi lastnostmi, ki omogočajo prilagoditev danim razmeram; umetni izbor odbiranje organizmov s takimi dednimi lastnostmi, ki najbolj ustrezajo rejčevim željam, potrebam
  6.      izbóren 1 -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na izbor: ustrezati izbornim pogojem / izborna komisija
  7.      izbóren 2 -rna -o prid. (ọ̄) knjiž. zelo dober, izvrsten: izboren pisatelj / pripravili so mu izborno kosilo / ima izboren vid / bil je izborne volje izbórno prisl.: izborno kuhati
  8.      izboríti  -ím dov., izbóril ( í) publ. izbojevati: izboriti svobodo, zmago / izboriti pravico; izboriti si dovoljenje / ekspedicija si je morala izboriti pot skozi gorato deželo
  9.      izbórnik  -a m (ọ̑) zgod., navadno v zvezi knez izbornik volilni knez: mejni grofje in knezi izborniki
  10.      izbórnost  -i ž (ọ̄) knjiž. izvrstnost, izrednost: izbornost kave / izbornost njihovega razuma
  11.      razbòr  -ôra m ( ó) knjiž. razčlenjevanje, analiza: tako kaže razbor; kritičen, nepopoln, podroben razbor; na začetku je razbor sodobne lirike; razbor gospodarskih razmer / ta razbor je preveč oseben presoja, ocenazastar. nič ne reci brez razbora premisleka; knjiž. razbor pesmi je pomanjkljiv izbor
  12.      razbóren  -rna -o prid. (ọ̄) zastar. preudaren, pameten: njegov oče je razboren človek / razborna poraba blaga premišljena, pretehtana
  13.      razborít  -a -o prid., razborítejši () 1. ekspr. nagel, vročekrven: ta človek je preveč razborit / odpusti mu, je v razboritih letih // zelo živahen, nemiren: danes so otroci preveč razboriti / razborita domišljija 2. zastar. bistroumen, pameten: župan je bil izobražen in razborit
  14.      razborítež  -a m () ekspr. zelo živahen, nemiren človek: le s težavo je mirila male razboriteže
  15.      razborítost  -i ž () 1. ekspr. naglost, vročekrvnost: zaradi svoje razboritosti med sodelavci ni bil priljubljen // živahnost, nemirnost: razboritost otrok jo je izčrpavala 2. zastar. bistroumnost, pametnost: ponosen je na sinovo razboritost
  16.      vèčzbórje  -a s (-ọ̑) muz. kompozicijska tehnika, pri kateri je zbor razdeljen na dva ali več manjših zborov
  17.      a cappélla  [akapela] neskl. pril. (ẹ̑) muz. ki je za zborovsko petje brez instrumentalne spremljave: skladba a cappella
  18.      admiralitéta  -e ž (ẹ̑) v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice: britanska admiraliteta / straža pred admiraliteto pred poslopjem tega poveljstva // admiralski zbor, admirali: vsa admiraliteta in generaliteta
  19.      admirálski  -a -o prid. () nanašajoč se na admirale: admiralski čin; admiralska uniforma / admiralski zbornavt. admiralsko sidro sidro s preklopno železno prečko; voj. admiralska ladja ladja, na kateri je vkrcan admiral s svojim štabom
  20.      akadémski  -a -o prid. (ẹ̄) 1. nanašajoč se na šole najvišje stopnje: akademski poklic; akademski slikar; akademska izobrazba / akademski naslov; akademska čast / predavanje se bo začelo brez akademske četrti tradicionalne četrturne zakasnitve // nanašajoč se na slušatelje teh šol: akademski pevski zbor; akademsko društvo 2. nanašajoč se na najvišjo znanstveno in umetniško ustanovo: seja akademskega sveta 3. knjiž. strogo strokoven, znanstven: akademska diskusija; delo je na akademski višini // slabš. samo teoretičen, neživljenjski: pusto akademsko razpravljanje akadémsko prisl.: akademsko izobražen človek
  21.      álbum  -a m () 1. knjiga za vlaganje fotografij, znamk: listati po albumu s fotografijami; družinski album; filatelistični album ♦ jur. album hudodelcev s fotografijami večjih hudodelcev 2. raba peša spominska vpisna knjiga: pesmi in risbe v dekliškem albumu 3. redko umetniški zbornik: album francoskih impresionistov / Prešernov album
  22.      almanáh  -a m (ā) publikacija s prispevki več avtorjev; zbornik, letopis: almanah izdaja zveza književnikov; pesniški almanah; sodelavec, urednik almanaha ◊ navt. navtični almanah periodična publikacija s podatki in tablicami o nebesnih telesih za določanje položaja ladje
  23.      amatêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na amaterje: tekmovanje amaterskih pevskih zborov; nastop amaterskih igralskih skupin; svojo kariero je začel v amaterskem gledališču / amatersko vozniško dovoljenje / amatersko podajanje teksta
  24.      ambasádor  -ja m () najvišji diplomatski predstavnik kake države v tuji državi, veleposlanik: jugoslovanski ambasador v Londonu; pren. ta pevski zbor je ambasador naše kulture v tujini
  25.      análogon  -a m () knjiž. analogen, podoben pojav ali predmet: knjiga naj bi bila analogon jubilejnemu zborniku

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA