Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zavrženec (1)

1.      zavŕženec  -nca m (ȓ) 1. ekspr. človek, ki ga zaradi odklanjanja njegovega ravnanja kaka skupnost ne upošteva, izloči: družbeni zavrženci 2. slabš. nemoralen, pokvarjen človek: od tega zavrženca lahko pričakujemo najhujše ♪