Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zavisten (9)

1.      zavísten  -tna -o prid. (í ȋ) ki komu zavida: nevoščljiv in zavisten človek; biti zavisten komu / zavistni pogledi; ekspr. njegovo srce je zavistno zavístno prisl.: zavistno gledati, opazovati ♪
2.      razžréti  -žrèm dov., razžŕl (ẹ́ ȅ) s kemičnim delovanjem povzročiti, da je kaj poškodovano; razjesti: kislina ji je razžrla kožo; rja, sol razžre kovine // ekspr. povzročiti, da je kaj poškodovano sploh: rak mu je razžrl pljuča; vlaga je razžrla les ● ekspr. zavist ga bo razžrla zelo je zavisten razžŕt -a -o: od vlage razžrt steber; razžrta pločevina ♪
3.      zavíden  -dna -o prid. (í ȋ) knjiž. 1. zavisten: zaviden človek / biti komu zaviden za uspeh / zaviden smeh; gledati koga z zavidnimi očmi 2. zelo dober, ugoden: imeti zaviden položaj // zelo velik, visok: zavidna stopnja razvoja zavídno prisl.: zavidno reči ♪
4.      zavidljív  -a -o prid., zavidljívejši (ȋ í) 1. zavisten: zavidljivi sosedje / biti komu zavidljiv za kaj / zavidljive oči 2. ekspr. zelo dober, ugoden: priboriti si zavidljiv položaj; soba z zavidljivim razgledom; pri delu je dosegel zavidljive rezultate // zelo velik, visok: doseči zavidljiv uspeh; zavidljiva hitrost; naše šolstvo je doseglo zavidljivo raven zavidljívo prisl.: zavidljivo gledati; zavidljivo dobra kakovost izdelkov ♪
5.      zavidljívec  -vca m (ȋ) ekspr. zavisten človek: zavidljivci jih obrekujejo ♪
6.      zavídnež  -a m (ȋ) ekspr. zavisten človek: naš uspeh marsikaterega zavidneža moti ♪
7.      zavídnik  -a m (ȋ) knjiž. zavisten človek: postal je velik zavidnik ● zastar. ima mnogo zavidnikov sovražnikov ♪
8.      zavístnež  -a m (ȋ) ekspr. zavisten človek: on je velik zavistnež ♪
9.      zavístnik  -a m (ȋ) knjiž. zavisten človek: zavistnik mu ničesar ne privošči ♪