Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zatrpan (2)

1.      pločevína  -e ž (í) v tanko plast stisnjena kovina: obdelovati, pocinkati, rezati pločevino; aluminijasta, bakrena, cinkova pločevina; emajliranje, krivljenje pločevine; posoda iz pločevine; pločevina za kotle, žlebove / valovita pločevina; škarje za pločevino ● slabš. vse ceste so bile zatrpane s pločevino z avtomobili; slabš. pri nesreči je bilo precej pločevine poškodovanih, uničenih avtomobilov ◊ metal. bela pločevina jeklena pločevina, prekrita s kositrom; črna pločevina surovo valjana jeklena pločevina; dekapirana pločevina; teh. galvanizirati, lamelirati pločevino ♪
2.      zatŕpati  -am dov. (r̄) nav. ekspr. 1. zatlačiti, zapolniti: za prevoz so med opeko zatrpali slamo / jetnike so zatrpali v barako; vse vojašnice so zatrpali z vojaki 2. zapolniti, popolnoma napolniti: avtomobili so zatrpali ulice; sobo so zatrpali s pohištvom; križišče se je popolnoma zatrpalo zatŕpan -a -o: hodnik je zatrpan z omarami ♪