Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zatreskati (1)

1.      zatréskati  -am dov. (ẹ̄) 1. brezoseb. povzročiti močne poke ob razelektritvi ozračja: nenadoma je zabliskalo in zatreskalo 2. ekspr. dati močne, rezke glasove: zatreskali so rafali; zunaj zatreskajo granate, puške 3. ekspr. silovito zaloputniti: oče jezno zatreska z vrati / zatreskale so naoknice 4. ekspr. slišno silovito udariti, zadeti se ob kaj: po strehi so zatreskali kostanji 5. ekspr. silovito vreči: zatreskal je torbo v kot zatréskati se ekspr. zaljubiti se: zatreskati se v sošolko; preveč, zelo se zatreskati; prvič se zatreskati zatréskan -a -o: zatreskan je, zato ji vse spregleda; vsa dekleta so zatreskana vanj ♪