Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zase (26-50)


  1.      zasèk  -éka m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od zasekati: zaseki sekire, s sekiro; zaseki v deblo / dogajanje poteka brez ostrih zasekov 2. zareza, nastala z zasekovanjem: ko je bil zasek dovolj globok, je drevo padlo; potisniti žago v zasek 3. utrjen, v skalo, hrib zasekan prostor: cesta je speljana po zasekih in skozi predore / železniški zasek ◊ gozd. izdelati zasek s sekanjem narediti globljo zarezo na pritalnem delu debla na strani, kamor naj pri podiranju pade drevo ♪
  2.      zaséka  -e ž (ẹ̑) 1. zareza, nastala z zasekom, zasekovanjem: nastaviti žago v zaseko 2. utrjen, v skalo, hrib zasekan prostor; zasek: del poti so prehodili po železniški zaseki 3. ekspr. ozka in globoka, klinasto oblikovana vdolbina v strmi vzpetini: v globoki zaseki je tekla voda; zaseke in brezna ◊ gozd. izdelati zaseko zasek; voj. zaseka prometna ovira iz podrtih dreves, obrnjenih z vrhovi proti sovražniku ♪
  3.      zaséka  in záseka -e ž (ẹ̑; á) prekajena ali neprekajena sesekljana, grobo mleta začinjena slanina: namazati zaseko na kruh; zabeliti z zaseko; žlica zaseke ♪
  4.      zasékati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z udarcem, udarci z ostrim predmetom narediti zarezo, odprtino v kaj: zasekati deblo, drevo; zasekati smreko, da cedi smolo // z udarcem, udarci priti z ostrim predmetom kam: močno je udaril, da je zasekal v spodnjo plast / zasekati s srpom v krtino 2. z udarcem narediti, da kak oster predmet pride v kaj in tam ostane: zasekati sekiro v tnalo / zasekati lopato v ilovico 3. z udarcem, udarci z ostrim predmetom narediti kaj: zasekati letnico, znamenje v skorjo; zasekati luknjo v led / zasekati prehod skozi goščavo; zasekati stopnice v hrib / s sabljo zasekati komu rano; pren., ekspr. krivica mu je zasekala globoko rano // brezoseb. začutiti ostro bolečino: zasekalo ga je v križu; ob novici jo je zasekalo v srcu 4. ekspr. ostro, kratko udariti: zasekati s sabljo proti komu / zasekati s palico po tleh 5. ekspr. zaradi sile, ostrine priti, prodreti v kaj: zobje zasekajo v suh kruh / sekalci se mu od nestrpnosti zasekajo v spodnjo ustnico 6. ekspr. ostro, nenadoma se zaslišati: žvižg zaseka bližje / v tišino zaseka strel 7. ekspr. rezko, odločno reči: ni res, je zasekal oče ◊ voj. zasekati poti s podrtimi drevesi, obrnjenimi z vrhovi proti sovražniku, narediti poti težje prehodne zasékati se 1. zmotiti se pri sekanju: tesar se ni zasekal 2. ekspr. nenadoma, silovito priti, vriniti se kam: četa se je zasekala med sovražnikove enote; s konjenico se zasekati kot klin med upornike // nenadoma, silovito se pojaviti kje: v temo se zaseka svetloba žarometov / misel se zaseka vanj zasékan -a -o: v štor zasekana sekira ∙ ekspr. zasekano govorjenje govorjenje, v katerem so besede, stavki izgovarjani z ostrimi premori ♪
  5.      zasekávanje  -a s (ȃ) glagolnik od zasekavati: zasekavanje debla / zasekavanje stopnic v strmino ♪
  6.      zasekávati  -am nedov. (ȃ) 1. z udarjanjem z ostrim predmetom delati zarezo, odprtino v kaj: zasekavati drevesa; dolgo je zasekaval v poleno, da ga je presekal 2. z udarjanjem delati, da kak oster predmet pride v kaj in tam ostane: zasekavati sekiro v tnalo / krepko zasekava motiko v zemljo 3. z udarcem, udarci z ostrim predmetom delati kaj: zasekavati rob pri sodovem dnu / zasekavati pot, stopnice v hrib ◊ voj. zasekavati poti s podrtimi drevesi, obrnjenimi z vrhovi proti sovražniku, delati poti težje prehodne zasekávati se ekspr. 1. ostro, nenadoma se večkrat zaslišati: govornikov glas se je ostro zasekaval v tišino 2. udarjati, tolči: bliski so se zasekavali v gozdove ♪
  7.      zasekljív  -a -o prid. (ȋ í) ekspr. oster, zadirčen: zasekljiv glas / zasekljive besede ♪
  8.      zasekoválen  -lna -o prid. (ȃ) mont. ki se uporablja za zasekovanje premoga, rude: zasekovalni stroj; zasekovalno kladivo ♪
  9.      zasekovánje  -a s (ȃ) glagolnik od zasekovati: zasekovanje premoga / zasekovanje znamenja v deblo ♪
  10.      zasekováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z udarjanjem z ostrim predmetom delati zarezo, odprtino v kaj: zasekovati debla / zasekovati premog 2. z udarjanjem delati, da kak oster predmet pride v kaj in tam ostane: zasekovati sekiro v tnalo / s težavo zasekuje kramp v ilovnato zemljo 3. z udarcem, udarci z ostrim predmetom delati kaj: zasekovati znamenja v debla / zasekovati z motiko jamice / ekspr. čas zasekuje brazde na čelo zasekováti se ekspr. ostro, nenadoma se večkrat zaslišati: posamezni kriki so se zasekovali v noč ♪
  11.      zasektášiti  -im dov. (á ȃ) nav. slabš. zaradi sektašenja priti v nasprotje z vrednotami, priznanimi v določeni družbi: zasektašil je, čeprav je politična usmeritev jasna ♪
  12.      zasélek  -lka m (ẹ̑) zemljepisno samostojen kraj z eno hišo ali nekaj hišami, pripadajoč samostojnemu naselju: to vas sestavljajo trije zaselki; pot vodi skozi zaselek; živeti v zaselku; hribovski, samoten zaselek / raztresen zaselek / počitniški zaselek ♪
  13.      zaselíti  -sélim dov. (ȋ ẹ́) z naselitvijo narediti, da kako področje ni prazno: zaseliti hribovite predele zaselíti se naseliti se kam in tam ostati: včasih se tja zaseli še kaka druga žival ♪
  14.      zasélje  -a s (ẹ̑) star. zaselek: vasi in zaselja ♪
  15.      zasénčenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od zasenčiti: zasenčenje hiše / zasenčenje glasu / zasenčenje avtomobilskih luči ♪
  16.      zasénčenost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost zasenčenega: zasenčenost pobočij / tišina in zasenčenost v sobi sta ga pomirjali / ekspr. zasenčenost duha ♦ med. zasenčenost pljuč ♪
  17.      zasenčevánje  -a s (ȃ) glagolnik od zasenčevati: zasenčevanje sadik / zasenčevanje žarnic ♪
  18.      zasenčeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. povzročati, delati, da je kaj v senci: s slamo zasenčevati gredice / balkon so poleti zasenčevali 2. dajati, delati senco: košat hrast zasenčuje hišo; zgornje veje preveč zasenčujejo spodnje dele krošnje / slamnik ji je zasenčeval obraz / temne trepalnice so zasenčevale njene oči 3. ekspr. delati, povzročati, da kaže kaj neprijetno, neugodno čustvo, duševno stanje: skrbi mu zasenčujejo obraz // delati, povzročati, da dobi kaj neprijetne, nezaželene sestavine: veliko trpljenje zasenčuje njegovo življenje / žalost zaradi te smrti mu je dolgo zasenčevala duha 4. ekspr. povzročati, da je kaj deležno manjše pozornosti: ta napaka zasenčuje prejšnje uspehe / s svojo dobro igro zasenčuje druge igralke ♪
  19.      zasénčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. povzročiti, narediti, da je kaj v senci: zasenčiti cvetočo lončnico; zasenčiti sadike z vejami / zasenčiti si oči z dlanjo, roko 2. dati, narediti senco: oblak zasenči jezero; drevo zasenči zelenico pred hišo / klobuk mu je zasenčil obraz // s kako pripravo, nameščeno na določeno mesto, narediti, povzročiti, da se svetloba v določeni smeri ne širi: zasenčiti svetilko 3. ekspr. narediti, povzročiti, da kaže kaj neprijetno, neugodno čustvo, duševno stanje: žalost mu zasenči obraz // narediti, povzročiti, da dobi kaj neprijetne, nezaželene sestavine: nič ni moglo zasenčiti njegove ljubezni / občutek krivde mu je zasenčil dušo / nesrečni dogodek mu je zasenčil duha 4. ekspr. povzročiti, da je kaj deležno manjše pozornosti: ta dogodek je zasenčil vse druge / s svojim uspehom zasenčiti sošolce ◊ avt. zasenčiti žaromete preusmeriti snop svetlobe tako, da osvetljuje cesto približno 30 m naprej zasénčen -a -o: zasenčen del odra; od žalosti zasenčen obraz ♦ avt. zasenčene luči luči, ki osvetljujejo cesto približno 30 m naprej; med. zasenčena pljuča pljuča z bolezensko spremembo, vidno na rentgenskem posnetku kot ena ali več svetlih lis; rad. zasenčen kraj kraj, kjer je zaradi ovire sprejem elektromagnetnih valov, zlasti televizijskih, oslabljen ♪
  20.      zasénčje  -a s (ẹ̑) zastar. senca, senčen prostor: zasenčje pod drevesom / samo v kakšnem zasenčju še leži sneg ♪
  21.      zasesáti  -ám [sǝs in ses] dov. (á ȃ) začeti sesati: otrok je prijel stekleničko in zasesal zasesáti se navadno s prislovnim določilom s sesanjem priti v zelo tesen dotik s čim: otrok se je zasesal v materine prsi in začel piti / zasesati se v srbeči palec / zasesal se je v njene ustnice ∙ ekspr. z očmi se je zasesal v njen obraz nepremično se je zagledal ♪
  22.      zasesljáti  -ám [sǝs in ses] dov. (á ȃ) sesljaje reči, povedati: otrok je nekaj zasesljal ♪
  23.      zasésti  -sédem dov., stil. zasèl zaséla; nam. zasést in zasèst (ẹ́ ẹ̑) 1. s sédanjem ali sedênjem narediti, da kaj ni na razpolago za koga drugega: najboljše prostore so gledalci že zasedli; zasesti sedež, stol / zasedli so mizo pri oknu / zasesti komu prostor na vlaku 2. s svojo prisotnostjo narediti, da kak prostor, kraj ni na razpolago za koga ali kaj drugega: štorklje zasedejo stara gnezda; med prazniki so turisti zasedli vse hotele / avtomobili so zasedli pločnik; nekatere vrtnine za vse leto zasedejo grede / s prtljago zasesti hodnik ♦ šah. zasesti polje s figuro // z uporabljanjem narediti, da kaka naprava ni na razpolago za koga drugega: zasesti računalnik, telefon 3. s svojo prisotnostjo v kaki ustanovi, kakem prostoru onemogočiti redno delo z namenom izsiliti izpolnitev postavljenih zahtev: zasesti tovarno, univerzo 4. s svojim prihodom, z naselitvijo narediti, da kak kraj, področje ni na razpolago za koga drugega: ta plemena so zasedla gorate kraje; predniki so si zasedli rodovitne predele / vojaki so zasedli nove položaje 5. navadno z bojem spraviti tuje ozemlje pod svojo oblast: zasesti sosednjo državo 6. s prizadevanjem, dejavnostjo priti v kakem vrednostnem, jakostnem zaporedju v določen položaj: naši košarkarji so zasedli drugo mesto 7. priti na kako mesto, položaj v organizaciji: zasesti izpraznjeno delovno mesto; zasesti mesto dramaturga, univerzitetno stolico / zasesti pomemben položaj / vznes. zasesti poslansko klop postati poslanec; zasesti prestol 8. gled., v zvezi zasesti vlogo izbrati igralca za določeno vlogo: moške vloge je režiser že zasedel / zasesti vloge z mladimi igralci / žarg. zasesti igralko v filmu dati, dodeliti ji vlogo ● zastar. kri je takoj zasedla skrknila, se strdila; zastar. po počitku zasede konja in jaha dalje zajaha; žarg., muz. orkester je treba primerno zasesti primerno določiti, izbrati glasbenike za posamezne instrumente v orkestru zaséden -a -o 1. deležnik od zasesti: vsi sedeži so zasedeni; telefon je zaseden; soba je zasedena; glavna ženska vloga je primerno zasedena; osvoboditi zasedeno mesto 2. pog. ki zaradi opravljanja kakega dela ni prost za druge naloge: tajnica je zasedena; za ta ples sem že zasedena / ta teden sem zelo zaseden ∙ pog. vsa dekleta na zabavi so bila zasedena so imela spremljevalca, fanta ♪
  24.      zasévek  -vka m (ẹ̑) 1. kar se kje zaseje: zasevek lanu je gost 2. med. skupek rakastih celic ali bakterij, ki se razširi iz prvotnega žarišča na drugo mesto v telesu, kjer začne enako bolezen: v krvi so se pojavili zasevki; obsevati zasevke / rakav zasevek ♪
  25.      zašelestéti  -ím dov. (ẹ́ í) dati rahle, nezveneče glasove: listje pod nogami je zašelestelo; papir je zašelestel; brezoseb. v grmičevju je zašelestelo / v drevju zašelesti veter // povzročiti take glasove: zašelesteti s papirjem ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA