Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
zarod (61) 
- zárod -óda tudi -a m (á ọ́; á) 1. živalski potomci, mladiči: samec in samica skrbita za svoj zarod; volčji zarod; zdrav zarod; zarod sinic; zarod iz prvega gnezda ♦ biol. jajca, ličinke, mladiči zlasti tistih živali, ki odlagajo jajca; deli rastlin za vegetativno razmnoževanje 2. star. rod: mlajši zarod že pozablja stare običaje / bil je prvi iz zaroda, ki se je naselil v teh krajih / človeški zarod človeštvo ● star. na trti je veliko zaroda nastavkov grozdov ♪
- zaródek -dka m (ọ̑) 1. biol. iz oplojene jajčne celice nastajajoč organizem: razvoj zarodka / človeški zarodek 2. poljud. začetna oblika kakega organa v razvoju organizma, strok. zasnova: zarodek cveta, semena 3. knjiž. prva stopnja, oblika tega, kar začenja nastajati, se ustvarjati; zametek: ustanova je zarodek sedanje knjižnice; naselja ob prometnih križiščih so bila zarodki bodočih mest / razvoj obrti je šele v zarodku // prvi pojav tega, kar se začenja razvijati ali ima možnost za razvoj: iskati zarodke pesnikovega pesimizma; zarodki bolezni; skromni zarodki gledališča ♪
- zaróden 1 -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zarod, razmnoževanje: pešanje zarodne moči pri civiliziranih ljudstvih ♦ anat. zarodna plast kože spodnja plast povrhnjice; biol. zarodna celica spolna celica; zarodna plast celična plast gastrule; notranja, vmesna, zunanja zarodna plast notranja, vmesna, zunanja plast celic gastrule; bot. zarodni brstič brstič, s katerim se rastline nespolno razmnožujejo; zarodna čebulica čebulica, s katero se rastline nespolno razmnožujejo ♪
- zaróden 2 -dna -o prid. (ọ́ ọ̑) nar. dolenjsko krepko razvit: merjasec mora biti zaroden v križu in čez pleča ♪
- zarodíšče -a s (í) 1. agr. del drevesnice z nasadom za pridobivanje vegetativnih podlag: zarodišče z matičnimi grmi; zemlja za zarodišče 2. knjiž. začetek, izvor: zarodišče slovenskega kulturnega preporoda ♪
- zarodíti -ím dov., zaródil (ȋ í) 1. začeti dajati sadeže, plodove: češnja zarodi v petem ali šestem letu; ta vrsta hruške kmalu zarodi / redko trta je letos slabo zarodila obrodila 2. narediti, povzročiti, da se rodi, začne obstajati nov zlasti človeški osebek: zaroditi številne potomce / knjiž. ni ji bilo dano, da bi sama zarodila rodila; pren., ekspr. nova miselnost je v ljudeh zarodila drugačno gledanje na svet; ostre besede so zarodile odpor zarodíti se knjiž. nastati, pojaviti se: v društvu sta se zarodili dve stranki / zarodilo se je lepo, sveže jutro zarojèn -êna -o: med ljudmi zarojeno sovraštvo ♪
- zaródkov -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zarodek: razvoj zarodkovih organov; zarodkova rast ♦ bot. zarodkov mešiček del semenske zasnove, iz katerega se po oploditvi razvije kalček in hranilno tkivo ♪
- zaródnica tudi zarodníca -e ž (ọ̑; í) knjiž. organizem, vrsta, skupina organizmov, iz katere so se razvili drugi organizmi, vrste, skupine organizmov; prednica: zarodnica domače kokoši / zarodnice nekaterih kulturnih rastlin ♪
- zarodník -a m (í) knjiž. prednik: imeti skupne zarodnike / tur, zarodnik goveda ♪
- amerikánka -e ž (ȃ) pog. 1. postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka: ribogojnica skrbi za zarod soške postrvi in amerikanke 2. gozdna žaga s posebno brušenimi zobmi: žagati z amerikanko 3. kar je po izvoru iz Amerike: cepiti žlahtno trto na amerikanko / publ. gledališče je v letošnji sezoni uprizorilo dve amerikanki ♪
- ámnion -a m (ȃ) zool. notranja ovojnica zarodka pri sesalcih, pticah in plazilcih: amnion varuje zarodek pred poškodbami ♪
- bankívski -a -o prid. (ȋ) zool., v zvezi bankivska kokoš zarodnica domače kokoši, Gallus gallus ♪
- blástogenéza -e ž (ȃ-ẹ̑) biol. začetni razvoj zarodka ♪
- blástula -e ž (ȃ) biol. mehurčku podoben zarodek mnogoceličarjev, obdan z enojno plastjo celic ♪
- brstìč -íča m (ȉ í) manjšalnica od brst: drevje poganja brstiče; cvetni brstič ♦ bot. zarodni brstič s katerim se nižji organizmi nespolno razmnožujejo ♪
- éktodêrm -a m (ẹ̑-ē) biol. zunanja plast celic gastrule, zunanja zarodna plast: ektoderm in entoderm ♪
- émbrio tudi émbrij -a m (ẹ̄; ẹ́) biol. iz oplojene jajčne celice nastajajoči organizem, zarodek: razvoj embria; pren. ta skulptura še zdaleč ni dokončana, to je šele embrio // bot. kalček, klica ♪
- enakolíčen -čna -o prid. (ȋ) ki ima enak zunanji videz: prvi zarod križanja je enakoličen / zastar. enakolični dnevi enolični ♪
- éntodêrm -a m (ẹ̑-ē) biol. notranja plast celic gastrule, notranja zarodna plast: ektoderm in entoderm ♪
- gástrula -e ž (ȃ) biol. čašici podoben zarodek mnogoceličarjev, obdan z dvojno plastjo celic: razvoj gastrule iz blastule ♪
- heterogoníja -e ž (ȋ) zool. zaporedno menjavanje enospolnega zaroda z obojespolnim, raznorodnost: heterogonija vodnih bolh ♪
- klíčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na klica 3: klična gniloba / klični poganjek ◊ biol. klična pola zarodna plast; bot. klični list prvi list, ki se razvije na kalčku ♪
- kokóš -i ž (ọ̑) velika domača ptica s kratkim vratom in močnim telesom: krmila je kokoši; zaklati kokoš; bela, grahasta kokoš; jata kokoši / kokoši dobro, slabo nesejo / golovrata kokoš; štajerska kokoš kokoš jerebičaste, rjave ali bele barve, ki se goji zaradi jajc / domača kokoš / danes smo jedli kokoš / šalj., kot podkrepitev pri moji kokoši, tega mi je pa že dovolj ∙ ekspr. hoditi s kokošmi spat zelo zgodaj; ekspr. po tistem dogodku se je vedel kot mokra kokoš zelo ponižno, boječe ♦ zool. bankivska kokoš zarodnica domače kokoši, Gallus gallus // samica nekaterih, navadno na tleh živečih ptic: v fazanji jati je več kokoši kot fazanov / divje kokoši; prim. primojkokoš, prmejkokoš ♪
- máh -ú in -a m, mn. mahóvi (ȃ) 1. rastlina brez pravih cvetov in korenin, ki raste na vlažnih, senčnih krajih: mah pokriva tla okrog hrasta; z drevja ostrgati mah in lišaj; sesti na mah; z mahom obraslo, poraslo drevo; debel, mehek mah; pren. spomine na ta dogodek je že prerasel mah 2. nar. barje: njive na mahu; loviti ptice na mahu 3. mehki dlaki podobno perje pri ptičjih mladičih; puh: iz gnezda je padel komaj z mahom pokrit ptič // ekspr. mlade, mehke dlake kot zarodek brade in brkov: mah mu že poganja na licih; obril si je mah pod nosom ● poljud. planinski mah zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve, strok. islandski lišaj ◊ bot. šotni mah ki raste na vlažnih tleh in barjih in katerega spodnji del odmira; geogr. mah visoko barje; lov. mah koža s kratko, mehko dlako na rastočem rogovju ♪
- mehúrec -rca m (ū) star. mehurček: pene se pršijo v milijarde mehurcev ♦ biol. zarodni mehurec mehurčku podoben zarodek mnogoceličarjev, obdan z enojno plastjo celic; blastula ♪
1 26 51 
