Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zaročiti (4)

1.      zaročíti  -ím dov., zaróčil (ȋ í) šport. dati, dvigniti roko nazaj: predročiti in zaročiti ♪
2.      zaročíti se  -ím se dov., zaróčil se (ȋ í) slovesno, pred pričami medsebojno si obljubiti poroko: pol leta pred poroko sta se zaročila / zaročil se je s šefovo hčerjo zaročèn -êna -o: zaročeno dekle; bila sta zaročena en mesec ♪
3.      predročíti  -ím dov., predróčil (ȋ í) šport. dati, dvigniti roko naprej: predročiti in zaročiti ♪
4.      zaročênje  -a s (é) glagolnik od zaročiti: zaročenje in predročenje ♪