Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zaradi (2.901-2.925)


  1.      trikótnik  -a m (ọ̑) 1. geom. lik, ki ima tri kote: načrtati trikotnik; stranica trikotnika / enakostranični trikotnik; ostrokotni, pravokotni, topokotni trikotnik; sferični ali sferni trikotnik del površja krogle, omejen s tremi loki velikih krogov krogle 2. priprava za delanje, risanje ravnih črt v obliki pravokotnega trikotnika: vleči črte s trikotnikom; lesen, plastičen trikotnik; ravnilo, šestilo in trikotnik / izmeriti s trikotnikom 3. kar je po obliki podobno takemu liku: otroci se učijo s pomočjo krogcev, kvadratov in trikotnikov / pojesti trikotnik sira / znamenje v obliki trikotnika // trikotna ploskev: travnat trikotnik med cestami; zadrževati se v trikotniku Ribnica—Kočevje—Žužemberk ● bermudski trikotnik področje Atlantskega oceana med Bermudi, Portorikom in Florido; ekspr. ljubezenski trikotnik mož, žena, moževa ljubica; mož, žena, ženin ljubimec ◊ astr. Trikotnik ozvezdje na severnem nebu s tremi svetlimi zvezdami; Južni trikotnik ozvezdje na južnem nebu s tremi svetlimi zvezdami; poletni trikotnik lik, ki ga sestavljajo tri zelo svetle zvezde poletnega neba: Atair, Vega in Deneb; avt. varnostni trikotnik prometno znamenje v obliki trikotnika, ki se postavi na cesto ob zadrževanju vozila na njej, navadno zaradi okvare, ali s katerim se označita vozili med vleko; fiz. trikotnik sil s katerim se sestavljajo sile ali se razstavlja sila; lingv. samoglasniški trikotnik sestav samoglasnikov v obliki trikotnika; muz. trikotnik triangel; navt. kurzni trikotnik pravokotni enakokraki trikotnik iz prozorne snovi z vtisnjeno stopinjsko lestvico za določanje položaja ladje; navigacijski (sferni) trikotnik s podatki opazovanja, meritev in časa sestavljen trikotnik za določanje položaja ladje po astronomski navigaciji; ped. didaktični trikotnik učenec, učna vsebina in učitelj; šah. pravilo trikotnika pravilo, po katerem se premika kralj po trikotniku treh polj, kadar se hoče v končnici prepustiti poteza nasprotnemu kralju ♪
  2.      tŕma  -e ž (ŕ) 1. nepopustljivo vztrajanje pri kakem stališču, ravnanju, mnenju kljub dokazom o neustreznosti takega stališča, ravnanja, mnenja: ni mi bila všeč njegova trma; premagati trmo; otroška, ženska trma / ekspr. izbiti, iztepsti komu trmo; vztrajati v trmi / ekspr.: trma ga je držala bil je trmast; pasti, uganjati, zganjati trmo / vdati se očetovi trmi; ni popustil v svoji trmi / iz trme, zaradi trme ni šel ∙ obdobje trme pri otroku obdobje nasprotovanja, kljubovanja zahtevam drugih // ekspr. velika odločnost, nepopustljivost: v vsaki njegovi besedi je bilo čutiti trmo; delal je z občudovanja vredno trmo vztrajnostjo 2. ekspr. trmast človek: težko je sodelovati s tako trmo / huda trma je, kadar uveljavlja svoje mnenje zelo je nepopustljiv / kot psovka s teboj ni mogoče govoriti, trma trmasta ♪
  3.      trmoglávost  -i ž (ā) lastnost trmoglavega človeka: zaradi trmoglavosti ni hotel poklicati zdravnika; brezobzirna, nesmiselna trmoglavost; samovoljnost in trmoglavost ♪
  4.      trohnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) razkrajati se, razpadati zlasti zaradi delovanja vlage: les trohni; truplo trohni v grobu; gniti in trohneti ∙ slabš. že leta trohni v tem kraju živi v nedejavnosti, negibnosti ♦ biol. razkrajati se zaradi delovanja mikroorganizmov ob primerni vlagi in toploti trohnèč -éča -e: trohneč les; trohneče listje; trohneča trupla ♪
  5.      trohnôba  -e ž (ó) razkroj, razpad organskih snovi zlasti zaradi delovanja vlage: trohnoba lesa / gozdna trohnoba / trohnoba je načela mlin ♦ gozd. lesna glivična bolezen, pri kateri se les razkraja, rjava trohnoba glivična bolezen zlasti iglavcev, pri kateri se les rjavo obarva // kar nastane s trohnenjem: odstraniti trohnobo; duh po trohnobi ♪
  6.      trombozírati  -am dov. in nedov. (ȋ) žarg., med. zamašiti se zaradi tromboze: žila je trombozirala trombozíran -a -o: trombozirane žile ♪
  7.      trós  -a m (ọ̑) 1. bot. celica za nespolno razmnoževanje: mahovi se razmnožujejo s trosi; trosi praproti; trosi pri glivah / glivični trosi 2. biol. zaradi neugodnih življenjskih razmer z odporno membrano ovita bakterija; spora: bakterija se spremeni v tros ♪
  8.      tŕpek  -pka -o tudi -ó prid., tŕpkejši (ŕ) 1. nekoliko grenek in nekoliko kisel hkrati: trpek sadež; trpka pijača; sladko-trpka zdravila; neprijetno, prijetno trpek; trpek kot žolč / trpek okus brinja / trpek vonj parfuma 2. nav. ekspr. ki vzbuja manjšo, manj izrazito duševno bolečino, prizadetost, zlasti zaradi doživetega razočaranja: trpek spomin; ta resnica je zanj trpka; trpko spoznanje // ki izraža, kaže tako bolečino, prizadetost: trpek nasmeh / trpek humor; njene besede so trpke / trpka pokrajina na sliki tŕpko tudi trpkó prisl.: trpko se smejati; trpko stisnjene ustnice; sam.: doživel je veliko trpkega ♪
  9.      trpéti  -ím nedov., tudi tŕpel; trpljèn (ẹ́ í) 1. čutiti hude telesne ali duševne bolečine, neugodje: bolnik trpi; zaradi poškodbe trpi že več let; potrpežljivo, vdano trpeti / trpeti zaradi občutka manjvrednosti, zapuščenosti; ob spominu nanj je zelo trpela; trpeti po nedolžnem / duševno, telesno trpeti / preh. trpeti bolečine 2. preh. biti deležen kakega negativnega, neugodnega telesnega, gmotnega stanja: trpeti lakoto, pomanjkanje, revščino 3. biti deležen neugodnega družbenega položaja: trpeti pod tujo oblastjo; stoletja so trpeli v suženjstvu // biti deležen česa negativnega, neugodnega sploh: trpeti izgubo, škodo; trpeti krivico; dolgo je trpela zasmehovanje / star. stroške trpi lastnik sam plača, poravna 4. nav. ekspr., navadno v zvezi z za imeti bolezen, kot jo izraža določilo: trpeti za jetiko, malarijo; že več let trpi za nespečnostjo / publ. trpi na kroničnem katarju za kroničnim katarjem 5. navadno s prislovnim določilom biti deležen slabih, škodljivih vplivov, učinkov: na slabi cesti trpijo kolesa in vzmeti; zidovi trpijo zaradi vlage / mesto je precej trpelo zaradi letalskih napadov / zaradi številnih obiskov trpi delo 6. ekspr. biti prizadet, manjši zaradi vplivov, učinkov česa slabega, nezaželenega: kakovost ne bi smela trpeti; pri tem je trpel razvoj / zaradi tega naš ponos, ugled trpi 7. preh., nav. ekspr. dovoljevati zadrževanje v svoji bližini: samo domače trpi ob sebi, pri sebi; trpeli so jo iz vljudnosti / petelin ne trpi drugih petelinov / te rastline ne trpijo druga druge // navadno z nikalnico imeti zelo odklonilen odnos do koga: takih ljudi ne trpi / psov ne more trpeti; zaradi dekleta se ne moreta trpeti / opravljanja, podtikanja ne trpi; v stanovanju ne trpi vonja po tobaku // ne kazati na zunaj vznemirjenosti, čustvene napetosti: njeno samovoljo mirno trpi / ni trpel, da bi kdo hodil za njim; niti tega ne trpi, da kdo izgovori njeno ime 8. star. ohranjati se, biti trpežen: tako premazan les dolgo trpi 9. star. trajati: zima že dolgo trpi; to bo trpelo do torka ● ekspr. njegove besede niso trpele ugovora ni dovolil, da bi mu ugovarjali; ekspr. hodi lepo oblečena, ne da bi njen žep preveč trpel ne da bi jo veliko stalo; vse življenje je trpela za otroke se zelo trudila, delala zanje; zastar. ni ga trpelo doma ni vzdržal doma; trpi kot žival zelo veliko, naporno dela trpèč -éča -e: trpeč človek; trpeče srce; prisl.: trpeče se nasmehniti; sam.: imeti čut za trpeče ♪
  10.      trpkôba  -e ž (ó) 1. lastnost, značilnost trpkega: trpkoba lesnik 2. ne zelo velika duševna bolečina, zlasti zaradi doživetega razočaranja: doživljati trpkobo / v njenem glasu je bila trpkoba ♪
  11.      tŕpkost  tudi trpkóst -i ž (ŕ; ọ̑) 1. lastnost, značilnost trpkega: trpkost sadeža, vina / ekspr. trpkost spoznanja 2. ne zelo velika duševna bolečina, zlasti zaradi doživetega razočaranja: obšla jo je trpkost / pozabiti na trpkosti ♪
  12.      tŕta  -e ž (ŕ) 1. kulturna rastlina, ki se goji zaradi grozdja, vina: trta že cveti, odganja; v teh krajih trta dobro rodi, uspeva; necepljena, žlahtna trta; trta z velikimi grozdi / ekspr. sad trte grozdje / posaditi sto trt; okužene, poškodovane trte / vinska trta 2. s prilastkom steblo nekaterih kulturnih rastlin, ki potrebuje oporo: napeljati hmeljeve trte na žice 3. prožna šiba, veja, ki se uporablja za vezanje, pletenje: zvezati butaro s trto; leskova, vrbova trta / viti trto ● nar. med grmovjem raste tudi trta dobrovita; ekspr. vse to je iz trte izvito izmišljeno, neresnično, neutemeljeno ◊ agr. grobati trte; požveplati trto; ameriška, (žlahtna) evropska trta; samorodna trta križanka ameriške in evropske trte; bot. divja vinska trta rastlina z deljenimi listi in drobnimi kislimi modrimi plodovi, Vitis sylvestris; vrtn. divja trta okrasna vzpenjavka z drobnimi modrimi plodovi in listi, ki jeseni pordečijo, Parthenocissus ♪
  13.      trúden  -dna -o prid., trúdnejši (ú ȗ) 1. ki zaradi zmanjšanja telesnih, duševnih sil ni zmožen opravljati kakega dela: truden delavec, popotnik; bil je že truden; živali so trudne polegle; truden in zaspan; ekspr. truden do smrti / biti truden od poti utrujen // ki zaradi dalj časa trajajočega dela, napora izgubi zmožnost zadovoljivo opravljati svojo funkcijo: z dlanjo je podprla trudno glavo; gledati s trudnimi očmi; noge so bile že trudne / ekspr. trudno srce 2. ekspr. ki izraža, kaže utrujenost: truden glas, pogled; trudni koraki / trudna omama; trudno spanje ● ekspr. trudni dnevi počasi minevajoči; naporni, utrudljivi; pesn. trudne kaplje s težavo, počasi premikajoče se; ekspr. zatisnil je trudne oči umrl je; pesn. trudna polja polja, neposredno po tem, ko so obrodila trúdno prisl.: trudno se premikati ♪
  14.      trudíti se  in trúditi se -im se nedov. (ȋ ú ū) 1. z delom, aktivnostjo želeti doseči a) da se kaj naredi ustrezno, dobro: otrok se trudi, vendar ne dovolj; pri nalogah se zelo trudi; brezuspešno, dolgo se truditi / trudil se je popraviti zmoto; trudila se je, da bi snov dobro razložila b) da se kaj naredi sploh: konja sta se trudila izvleči voz; trudil se je, da bi se vzravnal / truditi se za naklonjenost koga 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom z naporom opravljati delo, kot ga določa sobesedilo: truditi se za otroke, z otroki; sam se je trudil s pospravljanjem lesa ● ekspr. zaman se je trudil okoli nje si prizadeval pridobiti njeno naklonjenost, ljubezen; za nič se mu ni treba truditi vse dobi z lahkoto trudíti in trúditi star. utrujati: truditi bolnika z govorjenjem; osla preveč trudi s težkimi bremeni / ne trudi nog zaradi mene ne prihajaj, ne hodi zaradi mene trudèč se -éča -e: plezal je, trudeč se doseči vrh; hodila sta previdno, trudeč se, da bi ne vzbudila pozornosti ♪
  15.      trzáj  -a m (ȃ) 1. sunkovit premik, gib zaradi nehotenega skrčenja mišice, mišic: trzaji vek / trzaji telesa pri jecljanju; trzaji umirajočega; trzaji in krči // nehoteno sunkovito skrčenje mišice, mišic: trzaji na obrazu / trzaji mišice 2. kratek, sunkovit poteg: trzaj uzde, vrvice ◊ voj. trzaj orožja sunkovit premik orožja ob strelu v nasprotni smeri od izstrelka ♪
  16.      tŕzati  -am nedov. (r̄) 1. sunkovito se premikati zaradi nehotenega skrčenja mišice, mišic: kotički ust so mu živčno trzali / noga, roka mu je trzala / telo mu je trzalo v joku se sunkovito stresalo // nehoteno sunkovito se krčiti: mišice na nogi, obrazu mu trzajo // v zvezi s s, z delati sunkovite premike, gibe s kakim delom telesa: trzati z obrvmi, ustnicami / konji trzajo s kožo / plesalci ritmično trzajo s telesi 2. preh. sunkovito, na kratko potegovati: trzati vajeti; žival je trzala verigo in hropla ● publ. letalo je trzalo se je sunkovito stresalo; publ. vse v njem je trzalo je drhtelo, se je treslo; nižje pog. kdo še trza na take ponudbe, zahteve se zmeni zanje, odgovarja nanje ◊ muz. trzati pritegovati struno s prstom, trzalico, da zazveni; voj. top trza se ob strelu sunkovito premika v nasprotni smeri od izstrelka trzajóč -a -e: trzajoči prsti; trzajoče ribe v mreži ♪
  17.      trzávica  -e ž (ȃ) 1. nehoteno sunkovito krčenje navadno obraznih mišic: trzavica mu je spreletavala obraz; trzavica okrog ust 2. publ. zelo močna živčna, čustvena napetost zaradi spora, nesporazuma: ves kolektiv je živel v trzavici / povzročati polemične trzavice; v domači mir segajo trzavice sveta ♪
  18.      trzljáj  -a m (ȃ) sunkovit premik, gib zaradi nehotenega skrčenja mišice, mišic: trzljaj glave, ustnic / trzljaji poginjajoče živali // nehoteno sunkovito skrčenje mišice, mišic: ustnice spreleti trzljaj; trzljaj na obrazu; pren. duševni trzljaji ♪
  19.      tŕzniti  -em dov. (ŕ ȓ) 1. sunkovito se premakniti zaradi nehotenega skrčenja mišice, mišic: obrvi, ustnice mu trznejo; bolestno, nervozno trzniti / krak žabe je ob dotiku trznil / nekaj je trznilo v njej // nehoteno sunkovito se skrčiti: nobena mišica na obrazu mu ni trznila / brezoseb. na licih, obrazu mu je trznilo // v zvezi s s, z narediti sunkovit premik, gib s kakim delom telesa: trzniti z glavo, rameni / konj trzne s kožo 2. preh. sunkovito, na kratko potegniti: trzniti vajeti / trzniti ribiško palico kvišku ● ekspr. avtomobil je trznil in odpeljal se sunkovito premaknil; žarg., šport. vratar ob golu ni niti trznil se ni niti premaknil ♪
  20.      tù  prisl. (ȕ) 1. izraža kraj, prostor, kjer govoreči je, se nahaja: tu sem že pol ure, njega pa od nikoder; naj eden ostane tu / tu pri tebi mora biti; tu, pred vsemi sorodniki, sem ti stvar izročil; tu, kjer stojim, je lep razgled / kje si? Tu; krmar! Tu, kapitan; pri govorjenju po telefonu, radiu tu vodja oddelka / od tu do mesta ni več daleč odtod; star. le-tu ne bomo varni tu(le) // izraža kraj ali organizacijo, ustanovo, kjer govoreči je, dela: tu imam veliko prijateljev; tu ostanem še kako leto; delati moraš tu in v Nemčiji; ljudje tu so delavni in gostoljubni / tu poleg stanuje zdravnik / seveda vam bomo pomagali, saj zato smo tu; publ. London. Tu so objavili rezultate preiskave 2. izraža kraj, prostor v bližini govorečega ali na njem, na katerega se usmerja pozornost koga, navadno z gibom, kazanjem: da, tu je avtomobil začelo zanašati; to tu je treba odstraniti; tu zavije pot na levo / tu me boli / kaj imate tu, je pokazal na kovček / tu se podpišite / ta sodelavec tu vam bo vse pojasnil; tu zadaj za knjigami je spravljen denar / vznes., kot napis na nagrobniku tu počiva XY; kot napis na spominski plošči tu se je rodil XY // izraža kraj, prostor v bližini govorečega ali v njegovi roki, kjer je komu na razpolago: ali imate pero? Izvolite, tu je; na, tu imaš denar / naj bo, tu imate avtomobil, pa se odpeljite / ob iztegu roke kot znak za sklenitev dogovora, kupčije ali za spravo tu je moja roka; pog., pri udarcu na, tu imaš za tvoje jezikanje 3. izraža s kazanjem, gledanjem, sobesedilom določeno mesto besedila, dela: tu beri počasi, mu je s prstom pokazal drugi odstavek; avtor članka tu navaja drugačne številke kot na začetku; da, tu sem se pri računanju zmotil / napisal je več pesmi, tu objavljamo eno; tako je tu, v tem filmu, prikazano // izraža mesto govorjenja, pisanja, na katerem se govoreči, pišoči nahaja ali ki temu mestu neposredno sledi: o tem sem že govoril, pisal, tu naj dodam le še naslednje; že tu želim poudariti, da se s predlogom strinjam // izraža mesto govorjenja, mišljenja glede na vsebino, določeno s predhodnim ali neposredno sledečim besedilom: znižal je ceno na milijon in tu nepopustljivo vztrajal; na sestanku so govorili o novem zakonu. Tu se je izoblikovalo več stališč / tu, pri človekovi naravi, se je kritik ustavil 4. izraža z neposredno predhodnim govorjenjem, mišljenjem določen položaj, določene okoliščine: slišiš govorjenje, tu ni več dvoma, oni so; tu je vsako razpravljanje odveč, glasujmo; tako je odločil gospodar in tu nič ne pomaga / tako je pač, tu ni kaj; ekspr. veš kaj, tu se pa vse neha / ekspr. kdo je tu odgovoren. Tu je skupnost otroškega varstva, tu je zdravstvo, tu so sindikati 5. izraža neposredno predhodno mesto govorjenja, mišljenja glede na čas uresničitve: tako je prav, in tu je udaril po mizi; tu je zagrozil s pestjo, kaj se to pravi; jaz grem v Ameriko, tu je nekoliko zajecljal, zaradi pijače 6. izraža trenutek, določen s časom kakega dogodka, stanja: prišli so do reke in tu se film konča; tu ga zbudi iz sanjarjenja divji krik // izraža mesto, točko v času, določeno s sobesedilom: celo tu, ob koncu stoletja, se pojavljajo take zahteve; od tu naprej se začenja drugo obdobje 7. v povedni rabi izraža navzočnost ali neposredno prihodnost česa glede na čas govorečega ali glede na čas predhodnega besedila: pomlad je tu; žetev bo kmalu tu / da, da, leta so tu / kosilo je tu, izvolite 8. v zvezi s tam izraža vsako bližnje, prvo mesto prostorsko neurejeno razporejenega pojavljanja česa: tu je dobil nekaj, tam nekaj; tu eden, tam eden, pa se nabere / delal je zdaj tu zdaj tam; tu pa tam raste kako drevo tupatam / moj sin tu, moj sin tam, pa vsak mesec potovanja izraža pogostnost omenjanja, navajanja izraza moj sin ● naredil bom, kakor tu sedim izraža podkrepitev trditve; tu in tam se opije tuintam; tu pa tam še srečam kakega sošolca tupatam; sam.: knjiž. resnica našega tu, našega sveta; prim. tuintam, tupatam ♪
  21.      tuberán  -a m (ȃ) žarg., med. tuberkulozni bolnik: težave astmatikov in tuberanov zaradi slabega zraka ♪
  22.      tújski  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na tujce ali tujstvo: tujske navade / trpeti zaradi tujske zavesti / star.: tujski promet turizem; gostilna s tujskimi sobami s turističnimi sobami / tujska legija nekdaj francoska kolonialna vojska iz najetih tujcev ♪
  23.      tukán  -a m (ȃ) zool. velika ptica Južne in Srednje Amerike z zelo velikim pisanim kljunom, ki se hrani s sadeži, Ramphastus: loviti tukane zaradi perja / orjaški tukan ♪
  24.      turíst  -a m (ȋ) 1. kdor potuje, začasno spremeni kraj bivanja zaradi oddiha, razvedrila: nuditi turistom hrano in prenočišče; domači, tuji turisti / motorizirani, individualni turisti 2. zastar. planinec, alpinist: vzpon turistov na vrh gore ♪
  25.      turízem  -zma m (ȋ) pojav, da kdo potuje, začasno spremeni kraj bivanja zaradi oddiha, razvedrila: proučevati turizem; domači, inozemski turizem / turizem narašča / avtomobilski, jahtni turizem; izletniški, nakupovalni, obmejni, zimski turizem / individualni turizem pri katerem je organizator turist, skupina turistov, ne agencija; kmečki turizem pri katerem bivajo turisti pri kmetu, na kmetih; kongresni turizem v zvezi s kongresi, zborovanji // gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z zadovoljevanjem potreb turistov, nudenjem uslug turistom: podpirati turizem; ukvarjati se s turizmom; dohodek države od turizma; strokovnjak za turizem / delavci v turizmu turistični delavci ♦ tur. prehodni turizem ki se ukvarja s prehodnimi gosti; stacionarni turizem za katerega je značilno daljše bivanje turistov v določenem kraju ♪

   2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA