Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zaradi (1.762-1.786)


  1.      poplàh  -áha m (ȁ á) knjiž. 1. nenaden (velik) strah, preplašenost: med nami je zavladal poplah; popis živine je povzročil poplah med kmeti; odkriti vzrok poplaha // zmeda, nered: v taboru je nastal poplah 2. alarm: poplah zaradi letalskih napadov / zatrobiti poplah / sirene so naznanile konec poplaha ♪
  2.      popláviti  -im dov. (ā ȃ) 1. z razlivanjem, širjenjem pokriti kako površino: narasla reka spomladi poplavi polje / morje večkrat poplavi obalno mesto; voda je poplavila več vasi / ladijske prostore, rudnik je poplavila voda vdrla vanje, jih zalila; ekspr. dim je poplavil sobo; pren., ekspr. sonce poplavi travnike // ekspr. pojaviti se kje v veliki količini, množini: mesto poplavijo letaki proti vojni; deželo so poplavile sovražne čete 2. narediti, da pride na kako površino, v kak prostor voda, navadno v veliki količini: riževa polja je treba poplaviti; zaradi požara so skladišče na ladji poplavili // ekspr. narediti, da se kaj pojavi kje v veliki količini: poplaviti trg s tujim blagom ● star. valovi bi jih kmalu poplavili s krova odplavili, odnesli poplávljen -a -o: poplavljene vasi; občasno poplavljeno kraško polje; to področje je poplavljeno vso zimo ♪
  3.      poplávljenec  -nca m (ȃ) kdor je prizadet, oškodovan zaradi poplave: poplavljenci so si pomagali sami; pomoč poplavljencem ♪
  4.      poplemenítiti  -im dov. (ȋ ȋ) 1. narediti kaj plemenito, dobro: skrb za druge ga je poplemenitila / starost je poplemenitila poteze na njegovem obrazu // izboljšati, obogatiti: poplemenititi jezikovni izraz / poplemenititi okus vina 2. zlasti v fevdalizmu dati, podeliti plemiški naslov: cesar ga je zaradi vojaških zaslug poplemenitil poplemeníten -a -o: poplemeniten obraz; poplemeniteno izražanje ♪
  5.      poplitvênje  -a s (é) glagolnik od poplitveti: poplitvenje jezera, reke / poplitvenje bralcev zaradi branja slabe literature ♪
  6.      poplitvéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati plitev: zaradi suše je reka poplitvela / ob branju take literature je poplitvel ♪
  7.      pòporóden  -dna -o prid. (ȍ-ọ̑) nanašajoč se na čas po porodu: poporodna krvavitev; poporodna telovadba; poporodne težave / poporodni dopust / poporodni čas ♦ med. poporodna čišča izcejanje iz maternice prve tedne po porodu; poporodna doba čas šestih do osmih tednov po porodu; poporodna mrzlica bolezen, ki nastopi po porodu zaradi infekcije; med., vet. poporodni prisad; vet. poporodna mrzlica bolezen, ki nastopi po porodu zaradi hitrega zmanjšanja količine kalcija v krvi ♪
  8.      poprijémati  -am tudi -ljem nedov. (ẹ̑) 1. izmenoma zlasti z rokami prijemati zaradi premikanja: pri obračanju avtomobila poprijemati volan; poprijemal je vrv in jo vlekel k sebi; poprijemal se je in hitro plezal // prijemati, navadno močneje: poprijemati težek kovček 2. nav. ekspr. začenjati delati, pomagati delati, navadno bolj: povsod je moral poprijemati / poprijemati pri kuhanju // začenjati, navadno za kom a) peti: polagoma so tudi drugi poprijemali; zbor je ubrano poprijemal / vsi so poprijemali za njim b) govoriti: hitro je poprijemala / seveda, seveda, je jecljaje poprijemal ● star. bolezen ga spet bolj poprijema njegova bolezen se slabša; star. glas včasih ponehuje, včasih poprijema narašča poprijémati se nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: moral se je poprijemati učenja / poprijemati se gospodarstva poprijemáje: poprijemaje vleči vrv ♪
  9.      poprijéti  -prímem dov., poprijél; nam. poprijét in poprijèt (ẹ́ í) 1. napraviti enega od gibov pri izmeničnem prijemanju zaradi premikanja: ne obračaj volana samo z eno roko, poprimi; še enkrat poprijeti vrv in povleči // prijeti, navadno močneje: poprijeti palico, sabljo / poprijeti kovček / trdo je moral poprijeti konje; plesalci so se poprijeli in zaplesali / poprijeti s kleščami / poprijeti za veslo prijeti 2. nav. ekspr. začeti delati, pomagati delati, navadno bolj: ni vedel, kje naj poprime; vsi morajo poprijeti; v drugi polovici leta bo treba poprijeti / poprijeti na kmetiji, pri hiši / on poprime za vsako delo // začeti, navadno za kom a) peti: kmalu so poprijeli še drugi; poprijeti napev; poprijel je s tenorjem; pevci so tiho poprijeli b) govoriti: sosed je hitro poprijel / tudi meni se tako zdi, je zaupno poprijel / knjiž. čez nekaj časa je poprijel besedo gost 3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: poprijela me je želja, da bi pobegnil; tako razpoloženje ga še ni poprijelo poprijéti se nav. ekspr. oprijeti se, opreti se: v zadnjem trenutku se je poprijel; poprijel se je veje, za vejo // s širokim pomenskim obsegom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: poprijeti se drugačnega gospodarjenja; poprijel se je politike, učenja ● star. domišljavost se ga je poprijela postal je domišljav; star. poprijeti se nove pisave začeti jo uporabljati; šalj. poprijeti se šivanke postati krojač ♪
  10.      popúst  -a m (ȗ) zmanjšanje prodajne cene: popust zaradi napake blaga; popust pri prodaji knjig; prodaja z visokim popustom / popust pri ceni ♦ ekon. blagajniški popust zmanjšanje prodajne cene pri takojšnjem plačilu // znesek, za katerega se zmanjša prodajna cena: popust je bil velik ♪
  11.      popustljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost popustljivega človeka: presenečena je bila zaradi njegove popustljivosti; prevelika popustljivost staršev ♪
  12.      porábnost  -i ž (á) lastnost, značilnost porabnega: les cenimo zaradi njegove porabnosti; porabnost gnojil ♪
  13.      porájati  -am nedov. (á) 1. knjiž. roditi, rojevati: poraja svojega prvega otroka / spočenjati in porajati 2. ekspr. povzročati nastanek česa: gospodarski razvoj je porajal nove poklice / opazovanje narave mu poraja ideje za umetniško ustvarjanje porájati se nav. 3. os., ekspr. nastajati, pojavljati se: porajal se je nov planet / živa narava se nenehno poraja / poraja se jutro, pomlad / porajajo se novi časi // z oslabljenim pomenom izraža začenjanje dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: vprašanja, ki se porajajo v teh letih; porajajo se nesoglasja, protislovja / čudne misli se mu porajajo; porajali so se mu očitki zaradi nje; v srcu se mu poraja upanje porajajóč -a -e: porajajoča ženska; porajajoče se življenje ♪
  14.      porno...  ali pórno... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na prikazovanje, obravnavanje spolnosti samo zaradi erotičnega draženja, ugajanja: pornofilm, pornografija, pornografski ♪
  15.      pornografíja  -e ž (ȋ) 1. pornografska dela: brati, kupovati pornografijo; založba izdaja tudi pornografijo ∙ ekspr. ta knjiga, slika je prava pornografija je pornografska 2. publ. prikazovanje, obravnavanje spolnosti samo zaradi erotičnega draženja, ugajanja: avtor pri svojem opisovanju pogosto preide v pornografijo ♪
  16.      pornográfski  -a -o prid. (ȃ) ki prikazuje, obravnava spolnost samo zaradi erotičnega draženja, ugajanja: to delo je pornografsko / pornografski film; izdajati pornografsko revijo ♪
  17.      poròg  -óga m (ȍ ọ́) zelo očitno, grobo izražanje negativnega, odklonilnega odnosa do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: bal se je njihovega poroga; ni se hotela izpostaviti porogu; komaj opazen porog / v njegovih besedah je čutila prikrit porog / govorila je z rahlim porogom; s porogom je pokazal nanj / vse so mu pobrali, le denar so mu kakor v porog pustili ∙ ekspr. biti komu v porog zaradi kake lastnosti, storjenega dejanja biti vzrok za roganje // izraz, ki kaže tak odnos: v očeh mu je ostal porog / ustnice so se mu zakrivile v zaničljiv porog ♪
  18.      porógati se  -am se dov. (ọ̑) zelo očitno, grobo izraziti negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: dober avtomobil imate, se je porogala; ni se jezil, če so se mu kdaj porogali zaradi debelosti ♪
  19.      poscáti  -ščíjem tudi -ščím dov., poščíj poščíjte tudi poščì poščíte; poscál (á í, í) vulg. zmočiti s sečem: poscati zid; poscati si čevlje poscáti se izprazniti sečni mehur: od strahu se je poscal; poscati se v posteljo nehote, bolezensko izprazniti mehur v spanju // opraviti malo potrebo: iskal je prostor, kjer bi se poscal ● vulg. skoraj bi se poscal od smeha zelo sem se smejal; vulg. poščijem in poserjem se na tvoje ukaze izraža veliko omalovaževanje poscán -a -o: otrok je poscan in joka; poscane hlače / kot psovka smrkavec poscani ∙ vulg. od strahu so vsi poscani in posrani zelo se bojijo; vulg. in vse to zaradi take poscane frklje zelo mlade; sam.: smrdi po poscanem ♪
  20.      posédati  -am nedov. (ẹ́ ẹ̄) 1. večkrat sedeti, navadno brez dela: nikoli ni posedala in postavala; ves čas posedajo okrog mize, peči; posedal je po osamljenih klopeh / muhe so posedale po sadju // ekspr., s prislovnim določilom izraža navzočnost v kakem prostoru: ob večerih poseda v gostilni / zelo rada poseda po hišah / posedali smo ob kozarcu vina pili smo vino 2. drug za drugim sedati: delavci so posedali v travo ob poti 3. povzročati, da se kdo znajde v sedečem položaju: otroke je med hranjenjem posedala v naročje 4. redko imeti (v lasti): poseda majhno hišo in kos zemlje posédati se zaradi lastne teže postajati nižji, gostejši: grob se poseda / staro poslopje se je začelo posedati posedajóč -a -e: ljudje, posedajoči ob večerih v gostilni ♪
  21.      posédek  -dka m (ẹ̑) 1. glagolnik od posesti se: posedek nasutega materiala ♦ grad. razdalja, za katero se posedejo tla zaradi obremenitve 2. knjiž. družabni sestanek, klepet: rad se je spominjal posedkov pri njih / za zvečer ga je povabil na posedek ♪
  22.      posésti  -sédem dov., stil. posèl poséla; nam. posést in posèst (ẹ́ ẹ̑) 1. povzročiti, da kdo pride v sedeč položaj: otroka je posedel k sebi, na konja / posedli so ga na posteljo in mu dali žganja, da bi si opomogel / goste je posedla okrog mize // drug za drugim sesti: nekaj mož je že posedlo; posedli so po vagonu; prijateljice so se posedle druga poleg druge / posedli smo k zajtrku / kokoši so posedle na letve 2. nav. ekspr. zasesti: posedli smo prostor okrog luči / lastovke so na gosto posedle nadzidek / enote so posedle položaje; pren. gube so mu na gosto posedle čelo 3. zastar. zavzeti: posesti deželo, vas ● redko razburjenje ga je zopet posedlo obsedlo; posesti v krog sesti tako, da iz navzočih nastane krog posésti se zaradi lastne teže postati nižji, gostejši: nasip se je posedel / hiša se je posedla poséden -a -o: posedena dežela ♪
  23.      poséstništvo  -a s (ẹ̑) pojav ali dejstvo, da je kdo posestnik: spor zaradi posestništva / vpisati posestništvo v dokumente ♪
  24.      posípati  -am tudi -ljem nedov. (ȋ ȋ) delati kaj prekrito s čim sipkim, drobnim: posipati cesto s peskom / posipati sladkor po pecivu; pren., ekspr. svoje pripovedovanje je posipala z dovtipi posípati se zaradi sipkosti, drobnosti ločevati se od nagnjene ali navpične površine: pesek, zemlja se posipa; reševanje je bilo naporno, ker se je v rovu posipala zemlja ● ekspr. bobnelo je, kot da se posipa gora podira; redko zemlja na grobu se posipa poseda; knjiž. posipati se s pepelom kesati se svojih slabih dejanj posípan -a -o: pozimi je ta cesta posipana jo posipajo; neustalj. s peskom posipana pot posuta ♪
  25.      poskakováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z odrivom se večkrat za hip oddaljiti od podlage: jagnje poskakuje; poskakovati po eni nogi / otrok je poskakoval od veselja / ekspr. noge so kar same začele poskakovati // tako se premikati: kos je poskakoval po parku / veverica poskakuje z veje na vejo skače / ekspr. potok poskakuje v dolino / ekspr. prsti poskakujejo po tipkah 2. skakati z noge na nogo: poskakoval je, da bi se ogrel 3. zaradi sunka, sunkov se večkrat za hip oddaljiti od podlage: cesta je bila slaba, zato so zaboji na vozu poskakovali / hodila je tako hitro, da so ji poskakovali lasje 4. ekspr., navadno v zvezi s srce močno biti, utripati: na sencih se je videlo, da mu srce poskakuje // biti zelo vesel: srce mi kar poskakuje; v meni je vse poskakovalo / srce ji je poskakovalo ob misli na izlet veselila se je izleta / srce mu poskakuje od veselja, zastar. veselja ● črke mi poskakujejo pred očmi pri branju imam občutek, da niso pri miru; ekspr. ob gramofonu je kmalu poskakovalo več parov plesalo poskakováje: poskakovaje po eni nogi, si je obuvala nogavice poskakujóč -a -e: poskakujoč teči; poskakujoča hoja; od veselja poskakujoče srce; prisl.: hoditi poskakujoče ♪

   1.637 1.662 1.687 1.712 1.737 1.762 1.787 1.812 1.837 1.862  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA