Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zaradi (1.226-1.250)


  1.      nevóljen  -jna -o prid. (ọ̄) ki se s čim ne strinja, ni zadovoljen; nejevoljen: ob njegovih besedah je postal nevoljen; nevoljen ga je vprašal, kdaj se namerava vrniti / kadar jo je obiskal, je bila nekoliko nevoljna ∙ star. zaradi tega je bil zelo nevoljen nanj hud, jezen // ki vsebuje, izraža nejevoljo: z nevoljnim obrazom mu je sledil; spremljal ga je njegov nevoljni pogled nevóljno prisl.: nevoljno pogledovati, vprašati ♪
  2.      nevoščljív  -a -o prid. (ȋ í) ki drugemu ne privošči: nevoščljiv človek; bil mu je nevoščljiv za uspeh, star. uspeha; bila ji je nevoščljiva zaradi nove obleke / z nevoščljivim obrazom si je ogledoval sosedovo novo hišo nevoščljívo prisl.: nevoščljivo je gledal za tovariši, ker so se odpeljali na morje ♪
  3.      nevrasteníja  -e ž (ȋ) med. bolezen, ki nastane zaradi izčrpanosti živčevja, živčna slabost: zdraviti nevrastenijo / akutna, kronična nevrastenija ♪
  4.      nèvréden  -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) nav. ekspr., z rodilnikom ki ni vreden, ki ne zasluži česa: biti nevreden ljubezni, občudovanja, svobode, zaupanja / stvar je omembe nevredna ♦ jur. dedno nevredni dedič dedič, ki se mu zaradi nepravilnega ravnanja odreka sposobnost za dedovanje // malovreden, ničvreden: izdajati nevredna literarna dela // ki ni v skladu s čim, ki čemu ne ustreza: to je inteligenta nevredno dejanje, ravnanje; človeka nevredno življenje nèvrédno prislov od nevreden: nevredno prejemati dobrote // knjiž., v povedni rabi izraža neupravičenost, neprimernost: nevredno se je jeziti zaradi tega; sam., zastar.: po nevrednem doseči kaj nezasluženo; po nevrednem nosi uniformo neupravičeno ♪
  5.      nevrédnost  -i ž (ẹ́) star. malovrednost, ničvrednost: težko je bilo živeti s sosedi zaradi njihove nevrednosti ♪
  6.      nèvŕnjen  -a -o prid. (ȅ-ŕ) ki ni vrnjen: nevrnjen dolg / sprli sta se zaradi nevrnjenega obiska ♪
  7.      nevšéčen  -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki povzroča neprijetnosti, težave: nevšečen dogodek, opravek; v zelo nevšečnem položaju je ● nar. že ves dan je nevšečen zaradi tega slabe volje, nerazpoložen ♪
  8.      nèvzgójnost  -i ž (ȅ-ọ̑) lastnost, značilnost nevzgojnega: razpravljali so o nevzgojnosti takega pouka / film so mladini prepovedali zaradi nevzgojnosti ♪
  9.      nèzanesljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost nezanesljivega človeka: zaradi svoje nezanesljivosti ni smel prevzeti tega dela; osumili so ga politične nezanesljivosti / nezanesljivost njegovega spomina ga je pri delu nekoliko ovirala ♪
  10.      nèzaposlèn  -êna -o tudi nèzapôslen -a -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é; ȅ-ȏ) ki ni zaposlen: zaradi bolezni je že celo leto nezaposlen ∙ ekspr. za mlade ljudi ni dobro, če so nezaposleni brez dela, premalo zaposleni // ki je brez stalnega dela, zaposlitve: nezaposleni delavci; sam.: reševati problem nezaposlenih; urad za nezaposlene / kot opozorilo nezaposlenim vstop prepovedan ljudem, ki ne delajo v tej delavnici, na tem delovišču ♪
  11.      nèzaposlênost  tudi nèzapôslenost -i ž (ȅ-é; ȅ-ȏ) stanje nezaposlenega človeka: dolgotrajna nezaposlenost zaradi bolezni // pojav, stanje, da je del ljudi brez stalnega dela, zaposlitve: nezaposlenost je naraščala; boriti se proti nezaposlenosti ♪
  12.      nèzapŕt  -a -o prid. (ȅ-ȓ) ki ni zaprt: nezaprta okna, vrata / nezaprto pismo / ekspr. rad ga je imel zaradi njegove nezaprte narave odkrite ♪
  13.      nèzaupljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost nezaupljivega človeka: znan je po svoji nezaupljivosti / premagati nezaupljivost do vsega novega / pogodbe nista sklenila zaradi medsebojne nezaupljivosti nezaupanja ♪
  14.      nèzavarovánost  in nèzavárovanost -i ž (ȅ-á; ȅ-á) stanje nezavarovanega: nezavarovanost pred mrazom / zaradi nezavarovanosti železniških prehodov je bilo že veliko nesreč ♪
  15.      nèzavédnost  -i ž (ȅ-ẹ́) 1. lastnost nezavednega človeka: narodna, politična nezavednost / njena dobrota je bila zaradi nezavednosti še bolj privlačna / knjiž. v svoji nezavednosti mu je zaupal naivnosti 2. zastar. nezavest: zdramiti se iz nezavednosti; bolnik je še vedno v nezavednosti ♪
  16.      nèzavéstnost  -i ž (ȅ-ẹ̄) lastnost, značilnost nezavestnega: nezavestnost gibov / knjiž. njena dobrota je bila zaradi svoje nezavestnosti še bolj privlačna nezavednosti ♪
  17.      nèzavzétost  -i ž (ȅ-ẹ̑) lastnost človeka, ki mu manjka zavzetosti: zaradi svoje nezavzetosti nas pisatelj ne prepriča; delovna nezavzetost ♪
  18.      nèzbránost  -i ž (ȅ-á) stanje nezbranega človeka: zaradi nezbranosti ni mogel sestaviti pisma / njegovi počasnosti se pridružujeta še pozabljivost in nezbranost ♪
  19.      nèzmóžen  -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̑) ki mu manjka zmožnosti: morda se ni dovolj potrudil ali pa je nezmožen; življenjsko nezmožen človek / plačila nezmožni bolniki so bili oproščeni stroškov za zdravljenje / spolno nezmožen // ki zaradi bolezni, starosti ne more opravljati določenega dela ali funkcije; nesposoben: spoznali so, da je nezmožen za službo / za delo nezmožni ljudje ♪
  20.      nèznačájnost  -i ž (ȅ-ȃ) lastnost neznačajnega človeka: zaradi svoje neznačajnosti ni užival spoštovanja ♪
  21.      neznátnost  -i ž (á) nav. ekspr. lastnost, značilnost neznatnega: zaradi njegove drobnosti in neznatnosti ga je bilo v množici komaj opaziti; številčna neznatnost manjšine; presenetila jih je neznatnost razstavnega prostora / zavedal se je svoje neznatnosti nepomembnosti ∙ star. tudi moja neznatnost je bila zraven moja malenkost, jaz ♪
  22.      níčen 1 -čna -o prid. (ȋ) knjiž. 1. zelo majhen, neznaten: ta razdalja je v primeri z vesoljskimi nična / tuje težave so se mu zdele v primeri z lastnimi nične / spreti se zaradi nične malenkosti / med ljudmi se je počutil ničnega 2. ekspr. malovreden, ničvreden: svet se mu je zazdel prazen in ničen; bogastvo, slava, kako nično je to / te vrednote so postale nične / zapravljati čas z ničnimi pogovori 3. neprepričljiv, neutemeljen: nična opravičila / napoved se je izkazala za nično zgrešeno, zmotno 4. ki je brez učinka, koristi: vsa prizadevanja so bila nična / nične sanje, želje ● knjiž., ekspr. kaj pa skrbi ljudi usoda kakega ničnega uradnika nepomembnega, brezpomembnega ◊ jur. nična odločba, pogodba odločba, pogodba, ki ne izpolnjuje nujnih pogojev za svoj nastanek in zato ne more imeti pravnih učinkov, posledic ♪
  23.      níčiti  -im nedov. (í ȋ) knjiž. 1. jemati pomen, veljavo, vrednost: prava umetnost človeka ne niči, ampak potrjuje; to niči vse njihove napore; z dejanji niči svoje obljube 2. uničevati: ničiti lepoto / ničiti komu življenje níčiti se postajati materialno ali duhovno v stvarnosti nenavzoč: imel je občutek, da se niči / redko njegovo premoženje se zaradi zapravljanja niči se manjša ♪
  24.      níčnost  -i ž (ȋ) knjiž. 1. lastnost, značilnost ničnega: a) ta vpliv zaradi njegove ničnosti lahko zanemarimo / ob njeni popolnosti je spoznaval svojo ničnost; ničnost človeka v primeri z naravo b) spoznati ničnost takih dokazov neprepričljivost, neutemeljenost; star. če bi stvari bolje poznali, bi se hitro prepričali o ničnosti takega mnenja zgrešenosti, zmotnosti 2. malenkost, nepomembnost: ošteval ga je zaradi vsake ničnosti; preveč sem zaposlen, da bi se utegnil ukvarjati s takimi ničnostmi 3. nav. mn. kar ne predstavlja resnične, prave vrednosti, vrednote; ničevost: plehke zabave, slava in druge ničnosti ● knjiž., ekspr. na vsak način hoče zlesti iz svoje ničnosti se hoče družbeno uveljaviti, postati znan; knjiž. vse, kar nastane, se vrne v ničnost v stanje (materialne) nenavzočnosti v stvarnosti; knjiž., ekspr. zahrepenel je po hladu ničnosti po smrti ◊ jur. ničnost odločbe, pogodbe značilnost odločbe, pogodbe, ki ne izpolnjuje nujnih pogojev za svoj nastanek in zato ne more imeti pravnih učinkov, posledic ♪
  25.      nihálo  -a s (á) telo, ki niha zaradi teže ali delovanja vzmeti: nihalo niha; roke so nihale kakor nihalo / ura z nihalom ♦ fiz. fizično nihalo pri katerem je telo vrtljivo okoli osi zunaj svojega težišča; matematično nihalo iz majhnega telesa in lahke vrvice ♪

   1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA