Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zaradi (1.162-1.186)



  1.      neprílika  -e ž (í) nav. mn., knjiž. neprijetnost, težava: delati, povzročiti neprilike; s sinom ima neprilike; pomagati si iz neprilik; priti v neprilike; bili so v denarnih neprilikah; to delo je združeno z več neprilikami // publ., v zvezi vremenske neprilike slabo, neugodno vreme: izlet so odpovedali zaradi vremenskih neprilik / biti odporen proti vremenskim neprilikam ● ekspr. to pesem je prepeval ob vsaki priliki in nepriliki če je bilo primerno ali ne
  2.      nèpriljúdnost  -i ž (-ú) lastnost, značilnost nepriljudnega človeka: zaradi njegove nepriljudnosti ga sosedje niso marali
  3.      nèpriméren  -rna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) 1. ki ni primeren: prišel je ob neprimernem času; to je neprimeren izraz; njegova pripomba je bila neprimerna / evfem. ima neprimerno stanovanje slabo / evfem. neprimerno govorjenje, vedenje nespodobno / kot opozorilo za otroke je film neprimeren // publ. ki ni v skladu z veljavnimi predpisi: s ceste je zdrsnil zaradi neprimerne hitrosti / zapleniti neprimerna živila 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: s tem so dokazali neprimerno požrtvovalnost nèprimérno prisl.: neprimerno govoriti, se vesti; lahko bi pridelali neprimerno več
  4.      nèpriprávljenost  -i ž (-) stanje nepripravljenega človeka: naloge niso opravili zaradi svoje nepripravljenosti / nepripravljenost na življenje // pomanjkanje volje, hotenja za kaj: pokazati nepripravljenost za pomoč
  5.      nèpristójnost 2 -i ž (-ọ́) zastar. nedostojnost: biti opomnjen zaradi nepristojnosti
  6.      nèpristópnost  tudi nèpristôpnost -i ž (-ọ́; -ó) lastnost, značilnost nepristopnega: gora mu je s svojo nepristopnostjo vzbujala strah / težko je živeti z njim zaradi njegove nepristopnosti nedostopnosti
  7.      nèpristránskost  -i ž (-á) lastnost, značilnost nepristranskega: bil je priljubljen zaradi svoje nepristranskosti / nepristranskost kritike
  8.      nèprivláčnost  -i ž (-á) lastnost, značilnost neprivlačnega človeka: ni se mogla navdušiti zanj zaradi njegove neprivlačnosti
  9.      nèprizadévnost  -i ž (-ẹ́) lastnost, značilnost neprizadevnega človeka: zaradi njegove neprizadevnosti ga v službi niso cenili
  10.      nèráven  -vna -o prid. (-á) 1. nasproten, drugačen od ravnega: neravna črta; hiše so stale v neravni vrsti / tam je neraven svet; neravna tla / neraven strop hrapavmin. neravni prelom prelom, pri katerem ploskev zaradi različne debeline posameznih zrn ni ravna 2. zastar. neenak, neenakovreden: zavedal se je, da mu je neraven 3. zastar. lih, neparen: ravne in neravne hišne številke
  11.      nèrazgíbanost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nerazgibanega človeka: zaradi duševne nerazgibanosti ljudi se ideja ni uresničila; politična nerazgibanost družbe / nerazgibanost dramskega dejanja
  12.      nèrazpoložênost  -i ž (-é) stanje nerazpoloženega človeka: njegova nerazpoloženost je slabo vplivala na vso družbo / zaradi nerazpoloženosti glavne igralke je bila predstava preložena ● ekspr. opazili so njegovo nerazpoloženost do nje nenaklonjenost
  13.      nèrazsódnost  -i ž (-ọ́) lastnost, značilnost nerazsodnega človeka: zaradi svoje nerazsodnosti jim je delal velike težave / v navalu nerazsodnosti ga je udaril ∙ ekspr. razburil se je do nerazsodnosti zelo
  14.      nèreálnost  -i ž (-) lastnost, značilnost nerealnega: realnost in nerealnost / predlog so zavrnili zaradi njegove nerealnosti / nerealnost zamisli
  15.      nerédnost  -i ž (ẹ́) lastnost nerednega, površnega človeka: mati se je jezila na otroke zaradi njihove nerednosti
  16.      nèrešljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nerešljivega: problem so zaradi nerešljivosti odložili
  17.      neróden  -dna -o prid., neródnejši (ọ́ ọ̑) 1. ki pri gibanju, hoji, opravljanju zlasti fizičnega dela ne ravna tako, kot se pričakuje: nerodna je in vse pokvari, razbije; kako si neroden; fant ni za ta poklic, je preveč neroden; ne bodi tako neroden; pri telovadbi je zelo neroden; neroden je kot štor; tako je nerodna, da še gumba ne zna prav prišiti / neroden plesalec // ki se ne vede, ne ravna popolnoma v skladu z družabnimi pravili: fant je še neroden; pri predstavljanju je bil preveč neroden; v ženski družbi je precej neroden / ekspr. pripovedovati nerodne šale neprimerne, neumestne 2. ki zaradi velikosti, nesorazmernih oblik ne ustreza a) dobro namenu: nerodni čevlji; nerodni stoli; nerodno ležišče b) estetskemu videzu: velik, neroden človek / spoznal ga je po nerodni hoji / z nerodnimi črkami je napisal svoje ime 3. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki povzroča neprijetnosti, težave: to je res nerodna zadeva; nerodno dejanje, vprašanje / pot je strma in nerodna slaba / nenadoma se je znašel v zelo nerodnem položaju mučnem, zoprnemekspr. takrat smo preživljali nerodne čase hude, težke; star. fant ni nerodne glave je bister, pameten; ekspr. potrpi z njim, je pač v nerodnih letih v puberteti neródno 1. prislov od neroden: nerodno hoditi; tako nerodno je padel, da si je prebil čelo 2. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugoden občutek: bilo mu je zelo nerodno, ko so govorili o njem; ko ga je zagledala, ji je postalo malo nerodno ● star. te besede so ji šle nerodno iz ust nerada, težko je to povedala; star. prišli smo precej nerodno ob nepravem, neprimernem času; sam.: narediti, reči kaj nerodnega; po nerodnem je razbil kozarec
  18.      neródnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost nerodnega človeka: zaradi svoje nerodnosti ni mogel dobiti dekleta / po nerodnosti je razbil kozarec / narediti, ekspr. zagrešiti nerodnosti ∙ zabresti v nerodnosti zabresti v težave
  19.      nèsatiníran  -a -o prid. (-) papir., v zvezi nesatinirani papir papir, ki ga zaradi namena ni potrebno dodatno gladiti
  20.      nèsklépčen  -čna -o prid. (-ẹ̑) ki ni sklepčen: občni zbor je bil zaradi premajhne udeležbe nesklepčen ♦ jur. nesklepčna obtožba, sodba obtožba, sodba, ki ni logično utemeljena
  21.      nèsklépčnost  -i ž (-ẹ̑) lastnost, značilnost nesklepčnega: nesklepčnost seje / zaradi nesklepčnosti glasovanje ni bilo veljavno
  22.      nèskŕbnost  -i ž (-ŕ) lastnost, značilnost neskrbnega človeka: večkrat so ga opominjali zaradi njegove neskrbnosti / do napake je prišlo zaradi neskrbnosti delavcev
  23.      neslán  -a -o prid. ( ā) 1. ki ni slan, ni soljen: neslan kruh; uživati mora neslano hrano / ima neslano dieto ∙ ekspr. še neslanega kropa ne zasluži zelo malo, slabo dela 2. nav. slabš., s širokim pomenskim obsegom ki zaradi neprimernosti, nedostojnosti vzbuja neugodje, odpor: rad dela neslane dovtipe; pripoveduje neslane šale / neslan domislek neduhovit / dajati neslane pripombe neprimerne / neslano govorjenje neumno, vsebinsko prazno // neprijeten, zoprn: neslan človek; sukal se je okrog nje in postajal vedno bolj neslan / kot psovka molči, gobezdalo neslano nesláno prisl.: neslano govoriti, se norčevati; sam.: rad pove kaj neslanega
  24.      nèslóžnost  -i ž (-ọ́) lastnost, značilnost nesložnega: do nemirov je prišlo zaradi nesložnosti / sovražnik je izrabil njihovo nesložnost
  25.      nêsnica  -e ž () kokoš, ki se goji zaradi jajc: rediti nesnice / ta kokoš je dobra, slaba nesnica / kokoši nesnice

   1.037 1.062 1.087 1.112 1.137 1.162 1.187 1.212 1.237 1.262  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA