Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zapovedljiv (2)

1.      zapovedljív  -a -o prid. (ȋ í) ki (rad) zapoveduje: zapovedljiv človek / zapovedljiv glas zapovedljívo prisl.: zapovedljivo klicati ♪
2.      zapovéden  -dna -o prid. (ẹ̄) zastar. zapovedljiv: zapoveden glas ♪