Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zapirnica (1)

1.      zapírnica  -e ž (ȋ) 1. knjiž. priprava iz dveh nerazstavljivo povezanih ploščic, pritrjenih vsaka na svoj del, ki omogoča zapiranje, odpiranje; šarnir: povezati plošče z zapirnicami 2. nar. severozahodno preprosta vrata, zapora: odriniti zapirnico in stopiti v stajo ♪