Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
zanje (51-75)
- priblížanje -a s (ȋ) glagolnik od približati: približanje umetnosti ljudstvu / neopazno, neslišno približanje postojanki ♪
- pridržánje -a s (ȃ) glagolnik od pridržati: pridržanje konja / pridržanje bolnika v bolnici / pridržanje pravice za izdajo knjige ♪
- prikazánje -a s (ȃ) glagolnik od prikazati se 2: prikazanje duha umorjenega kralja ♪
- pritézanje -a s (ẹ̄) pritegovanje: kavlji za pritezanje predmetov / pritezanje in popuščanje vrvi / pritezanje delovnih ljudi k reševanju družbenih vprašanj ♪
- razprézanje -a s (ẹ̄) glagolnik od razprezati: razprezanje vrvi, žic / motilo jo je njegovo razprezanje pred drugimi ♪
- raztézanje -a s (ẹ̄) glagolnik od raztezati: krčenje in raztezanje kovin / raztezanje pare, plina / raztezanje elastike / stroj za raztezanje usnja / dolžinsko raztezanje po dolžini; prečno, prostorninsko raztezanje ♪
- razvážanje -a s (ȃ) glagolnik od razvažati: razvažanje blaga; avtomobil za razvažanje ♪
- rézanje -a s (ẹ́) glagolnik od rezati: pri rezanju moramo blago pravilno obračati; z rezanjem kaj skrajšati; rezanje kruha; rezanje pločevine; strojček za rezanje mesa / rezanje cvetja, poganjkov / rezanje figur; rezanje v baker / rezanje žrebcev / plamensko rezanje ♪
- režánje -a s (ȃ) glagolnik od režati: pasje režanje / iz gostilne se je slišalo veselo režanje ♪
- sámoponížanje -a s (ȃ-ȋ) knjiž. ponižanje samega sebe: nagibi za njegovo samoponižanje / to je naredil iz samoponižanja / njegovo pismo je pretresljiv dokaz samoponižanja človeka / v taborišču je bil priča samoponižanju našega ljudstva ♪
- spróžanje -a s (ọ́) glagolnik od sprožati, začeti: sprožanje orožja; priprava za sprožanje / sprožanje aktualnih vprašanj ♪
- spróžanje tudi izpróžanje -a s (ọ́) glagolnik od sprožati, iztegovati: sprožanje prsta / sprožanje roke predse ♪
- tŕzanje -a s (r̄) glagolnik od trzati: trzanje mišic / trzanje ujetih rib / trzanje z nosom / s trzanjem uzde spodbujati konja / zbujati zvene iz glasbil s trzanjem / trzanje orožja ob strelu ♪
- ugrézanje -a s (ẹ̄) glagolnik od ugrezati se: ugrezanje močvirnih tal / ugrezanje koles v zemljo / ugrezanje v spanje ♦ geol. tektonsko ugrezanje ♪
- uvážanje -a s (ȃ) glagolnik od uvažati: uvažanje računalnikov, žita; uvažanje iz Avstrije ♪
- vezánje -a s (ȃ) glagolnik od vezati: vezanje snopov / vezanje trt h kolom / tekmovanje v vezanju šopkov / vezanje črk v zloge in besede / vijaki za vezanje kovinskih, lesenih delov / stroški tiskanja in vezanja / vezanje uvoza na izvoz / vezanje prostega dušika iz zraka ♪
- zadržánje -a s (ȃ) 1. glagolnik od zadržati: zadržanje premika / zadržanje odločbe / zadržanje učencev po pouku / brez zadržanja v mestu se je napotil dalje / dostojanstveno zadržanje v nesreči; neprijazno zadržanje do koga, proti komu / politično zadržanje 2. star. vedenje: lepo, surovo zadržanje / dobiti slabo oceno v zadržanju ♪
- zapážanje -a s (á) opažanje: zapisovati svoja zapažanja / psihološka, sociološka zapažanja / natančno zapažanje kakega pojava ♪
- zatézanje -a s (ẹ̄) 1. zategovanje: zatezanje žice; zatezanje in popuščanje / zatezanje petelj pri pletenju / zatezanje besed 2. knjiž. zavlačevanje, odlašanje: zatezanje dela / šele po daljšem zatezanju je to storil ♪
- zblížanje -a s (ȋ) glagolnik od zbližati: zbližanje sodelavcev; zbližanje med učiteljem in učenci; zbližanje z dekletom / duhovno zbližanje / zbližanje mnenj ♪
- zdrízanje -a s (ȋ) glagolnik od zdrizati: zdrizanje mleka ♪
- zgrážanje -a s (á) glagolnik od zgražati se: vzbujati zgražanje; zgražanje množic je bilo vse glasnejše ♪
- znížanje -a s (ȋ) glagolnik od znižati: znižanje nasipa / znižanje telesne temperature / znižanje cen, pristojbin / znižanje glasu ♦ fiz. kapilarno znižanje znižanje gladine tekočine v tanki cevi zaradi površinske napetosti ♪
- à [à in á] prisl. (ȁ; ȃ) trg. za izražanje prodajne cene, po: brisače à 15 din kos ♪
- a vez., knjiž. 1. v protivnem priredju za izražanje a) nasprotja s prej povedanim; pa, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela // za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke // na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo 2. redko, v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa: sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226