Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zanašanje (2)

1.      zanášanje  -a s (ȃ) glagolnik od zanašati: zanašanje prahu v vse špranje / izravnavati zanašanje vozila z volanom; zanašanje bombe pri padanju / zanašanje novih idej med ljudi / strah pred zanašanjem in širjenjem bolezni / zanašanje na druge; lahkomiselno, ekspr. slepo zanašanje na kaj ♪
2.      prizanášanje  -a s (ȃ) glagolnik od prizanašati: prizanašanje prestopnikom; kaznoval ga je brez prizanašanja zelo, ostro / prizanašanje z delom / njeno prizanašanje ga je jezilo ♪