Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zametovati (2)

1.      zametováti  -újem nedov. (á ȗ) star. 1. zaradi neustreznih lastnosti, neuporabnosti metati proč: zametovati stara oblačila 2. odklanjati, zavračati: zametovati darove / zametovati resnico ♪
2.      zametovánje  -a s (ȃ) glagolnik od zametovati: zametovanje odpadkov / zametovanje nasilja ♪