Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zamamno (2)

1.      zamámnost  -i ž (á) knjiž. omamnost: prevzela ga je zamamnost njenega glasu / zamamnost pomladi ♪
2.      zamámen  -mna -o prid. (á ā) knjiž. 1. ki vzbuja poželenje: zamamna belina telesa 2. ki povzroča omamo; omamen: zamamne besede / zamamen vonj močen, prijeten zamámno prisl.: zamamno lepa ženska ♪