Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
zalog (126-128)
- žívež -a m (ȋ) kar se potrebuje zlasti za prehranjevanje ljudi: razdeliti, zaseči živež; iti po živež; oskrbeti z živežem; zaloge živeža / dati komu živež in stanovanje hrano ♪
- žívežen -žna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na živež: živežne zaloge / živežne potrebščine ● zastar. živežni delavci delavci v živilski industriji ♪
- žvéčiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̄) 1. drobiti z zobmi in mešati s slino: jedel je, ne da bi žvečil; žvečiti grižljaj, zalogaj; kar naprej nekaj žveči / ekspr. brez zadovoljstva je žvečil suh kruh jedel // imeti dolgo v ustih in gristi: žvečiti žvečilni gumi, tobak; pri duši mu je bilo, kot bi žvečil pelin // ekspr. gristi, grizljati: žvečiti svinčnik / v zadregi je žvečil gornjo ustnico 2. ekspr. pogovarjati se, govoriti o čem: ves večer žveči pravilnik / žvečiti učno snov ponavljati; to misel je dolgo žvečil o tem je dolgo premišljeval ● slabš. žvečiti besede nerazločno izgovarjati; ekspr. žvečil je svoj gnev ga doživljal, vedno znova čutil žvečèč -éča -e: žvečeč drobiti grižljaj ♪
1 26 51 76 101 126