Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zala (214-238)


  1.      ôsel  ôsla [ǝu̯] m (ó) 1. domača žival z dolgimi uhlji, ki se goji zlasti zaradi prenašanja tovorov in ježe: osel riga; naložiti oslu vreče; jahati na oslu; natovorjen sem kot osel; trmast, uporen kot osel zelo // samec te živali: osel in oslica 2. slabš. omejen, neumen človek: pusti ga, to je osel; kakšen osel sem bil, da sem jim verjel; kje bodo pa še dobili takega osla, ki bi jim zastonj garal / kot psovka: molči, osel; ti osel neumni, stari ● ekspr. za hrbtom mu je kazal osle imel razprte prste obeh rok tik pred nosom in pri tem iz ust molil jezik; ekspr. vsa vas mu je kazala osle zaradi tega se je norčevala iz njega; kjer osel leži, dlako pusti nekulturen človek se (rad) podpisuje, kjer ni primerno; nereden človek se spozna po tem, da za seboj pušča nered; preg. osel gre samo enkrat na led celo ne preveč pameten človek je po slabi skušnji previden ♪
  2.      osúplost  -i ž (ú) nav. ekspr. stanje osuplega človeka: na njenem obrazu se je kazala osuplost; kar zažvižgal je od osuplosti ♪
  3.      otèp  -épa m (ȅ ẹ́) velik snop iz omlatene slame: nakladati otepe; padel je na tla kakor otep / spal je na otepu slame // nar. (velik) kos: odrezala mu je otep kruha ♪
  4.      otêpsti  otêpem dov., otépel otêpla (é) 1. z udarjanjem, tresenjem odstraniti s česa: otepsti prah z obleke; otepe sneg s plašča in vstopi; otepsti zemljo s čevljev / otepsti si plašč / otepsti konju brenclje odgnati // nar. sklatiti (s palico): otepsti hruške, orehe 2. z udarjanjem snopa ob kaj ali po njem spraviti zrnje iz klasja, latja: otepsti pšenico; otepsti in omlatiti ● zastar. v šoli so ga fantje otepli nabili, pretepli; ekspr. kosilo je kar hitro otepel hitro pojedel otêpsti se znebiti se, otresti se: komaj se je otepla nezaželenega gosta; otepsti se vsiljivcev / s težavo se je otepla neprijetnih misli; tega vnetja se ne more otepsti otepèn -êna -o: z drevja otepen sneg; otepeni snopi; na njivi je ležala otepena pšenica ♪
  5.      otolstéti  -ím [u̯s] dov. (ẹ́ í) knjiž., redko odebeliti se: otolstel je kot prašiček otolstèl in otolstél -éla -o: otolstela psička je ležala v senci ♪
  6.      otročè  -éta s (ȅ ẹ́) 1. ekspr. otrok, navadno droben, majhen: otroče v naročju je zajokalo; otročeta so bežala pred njim; obnašal se je kakor otroče osmih let 2. slabš. mladenič, fant: spravi svoj meč, otroče ♪
  7.      páglavski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na paglavce: paglavsko obnašanje, ravnanje / paglavska četa se je razbežala páglavsko prisl.: ravnal je paglavsko ♪
  8.      pahálnik  -a [ln in u̯n] m (ȃ) star. pahljača: v roki je držala pahalnik in si z njim hladila obraz ♪
  9.      pakírati  -am nedov. (ȋ) 1. dajati blago, izdelke v ovoj, škatlo, navadno zaradi zaščite, lažjega prenosa, prevoza: pakirati čevlje, izdelke; pakirati mast v tube, mleko v vrečke / pakirajo praženo in surovo kavo v različnih količinah 2. pog. pripravljati prtljago za potovanje: gotovo bo spet odpotovala, že dva dni pakira / selitev se je približala, morali so začeti pakirati pripravljati stvari za odselitev pakíran -a -o: pošiljka ni bila pravilno pakirana; blago, pakirano po vseh predpisih ♪
  10.      pasáža  -e ž (ȃ) 1. hodnik skozi stavbo s trgovinami na obeh straneh, ki povezuje dve vzporedni ulici: iti skozi pasažo; vhod v pasažo; izložbe v pasaži 2. knjiž. del, odlomek (kakega besedila, umetniškega dela): igralka se je izkazala zlasti v nekaterih pasažah; pisateljica v dolgih pasažah obuja spomin na mladost 3. muz. skupina tonov v hitrem tempu kot prehod med posameznimi deli skladbe: vaditi lirične pasaže; solist je dobro odigral težke pasaže; violinska pasaža 4. glagolnik od pasirati 1: previdna pasaža čez ledenik ◊ geogr. pasaža ozek, težko prehoden jamski rov; med. pasaža prenos bakterij z enega gojišča na drugo, z ene živali na drugo, presaditev; pasaža skozi črevesje je ovirana ♪
  11.      paštéta  in pastéta -e ž (ẹ̑) mazav mesni izdelek iz sesekljanega pretlačenega mesa, drobovine in začimb: kruh si je namazala s pašteto / gosja, jetrna, ribja pašteta // gastr. jed iz maslenega testa s pikantnim nadevom: peči paštete / mesna pašteta ♪
  12.      paternóšter  -tra [tudi tǝr] m (ọ́) star. priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca; rožni venec: v rokah je držala star paternošter; jagode na paternoštru ♪
  13.      pehárček  in pêharček -čka m (á; é) manjšalnica od pehar: v roki je držala peharček žita za kokoši ♪
  14.      petáča 1 -e ž (á) ekspr., redko peta: hlače mu segajo do petač ∙ ekspr. misel na kuhinjske dobrote nam je podmazala utrujene petače ta misel nas je spodbudila, da smo hitreje hodili ♪
  15.      plást  -í ž (ȃ) 1. navadno s prilastkom kar je v določeni debelini razprostrto po večji površini: na pohištvu je ležala precej debela plast prahu; gosta plast umazanije je prekrivala ulico; emulzijska, zaščitna plast; odstranil je plast gline; plug je zarezal v debelo plast zemlje / narediti plast betona; po dvorišču so nasuli plast peska / nekaterim gobam je treba odstraniti spodnjo plast klobuka / na vodi je plavala tanka plast nafte / ni je prepoznal, ker je imela na obrazu precejšnjo plast šminke / ekspr. vse je prekrivala spokojna plast noči / omet je odpadal v plasteh; po njivah je ležal sneg v debelih plasteh visok sneg // kar je, se nahaja v taki obliki v drugi snovi, med drugo snovjo: nekaj metrov pod površjem so odkrili bogato plast premoga; voda pronica skozi prepustno plast peska / pod glinasto plastjo je ležala peščena / zračne plasti 2. osebe, ljudje, povezani glede na socialni izvor, položaj v družbi: delavska, kmečka, meščanska plast prebivalstva; taki ljudje so tam privilegirana, vladajoča plast v družbi / družbene plasti prebivalcev / skušal se je prebiti v najvplivnejšo plast družbe 3. nar. kup, kopica, navadno sena, listja: po travniku so se kopičile plasti sena / veje je moral ravnati v plasti // pokošena trava v vrsti, kakršna nastaja ob košenju; red: ko je kosil, je trava padala v mogočnih plasteh / vrgel je nekaj plasti sena na voz ◊ agr. kulturna plast zemlje; orna plast plast zemlje, ki se pri oranju obrača; ornica; biol. zarodna plast celična plast gastrule; geol. plast kompleks še nesprijetih kamnin mlajšega geološkega obdobja; jurske plasti; geom. plast prostor med sosednjima glavnima stojnima ravninama; gozd. grmovna plast ki obsega vegetacijo do višine grmovja; grad. nosilna plast; meteor. inverzna temperaturna plast v ozračju, kjer temperatura z višino raste; plast oblakov; petr. plast del kamnine na večjem obsegu, ki se po barvi, sestavi, trdoti jasno loči od drugih delov; talna plast nad katero ležijo vse druge plasti istih skladov; strojn. mejna plast plast tekočine, plina, ki se giblje tik ob steni; tekst. plast vlakna, naložena v večji širini in debelini ♪
  16.      plastíti  -ím in plástiti -im nedov., plastèn in plaščèn in plásten (ȋ í; ā ȃ) zlagati v plasti: otroci so plastili kamenje in mivko; ker se je bližala nevihta, so grabljice hitele plastiti seno; ekspr. meglice so se plastile po kotlinah ♪
  17.      plezálo  -a s (á) šport. telovadno orodje za plezanje: na igrišču so postavili nova plezala ♪
  18.      pobóžati  -am dov. (ọ̑) 1. ljubkujoče premakniti roko po čem: pobožati otroka po licu; pren. njene oči so ga pobožale; pobožal jo je s pogledom 2. knjiž. povzročiti prijeten, ugoden občutek: lahen veter mu je pobožal lica; sončni žarki so ga pobožali po obrazu; pren. ta beseda ga je prijetno pobožala ● ekspr. pobožati koga s palico udariti ♪
  19.      počéti 1 -čnèm nedov., počél; nam. počét in počèt (ẹ́ ȅ) nav. ekspr. 1. opravljati, izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; delati: zjutraj raznaša časopis, to počne vsak dan; rad bi počel kaj koristnega, pametnega / po kosilu gre na sprehod ali pa počne kaj drugega; poglej, kaj počnejo otroci na dvorišču; kaj ste počeli v sobi, da je tako zakajena; ne more sedeti pri miru, vedno kaj počne; včasih je popival, zdaj pa tega ne počne več; ne sme početi tega, kar bi rad / početi neumnosti; ne počni več takih reči / ne ve, kaj naj počne v takem primeru kaj naj stori, ukrene; kaj si počel, odkar se nisva videla kako si živel, s čim si se ukvarjal; grozno, kaj vse ti ljudje počnejo kako neprimerno se vedejo; kako neprimerno, neustrezno ukrepajo 2. povzročati komu zlasti kaj neprijetnega: hude reči so počeli z njim / kaj si počel s knjigo, da je vsa umazana; redko grdo počne z učenci dela, ravna ● ekspr. le kaj bo počela brez njega brez njegove pomoči bo težko kos življenjskim težavam, določenim opravilom; ekspr. tu nimaš kaj početi pojdi, nisi zaželen; pog. s tem denarjem nimam kaj početi premalo ga je za nakup; ne morem živeti; ekspr. s takimi odgovori nimam kaj početi so neustrezni, neuporabni; ekspr. kaj počne tu ta človek kako, da je tukaj; ekspr. ni vedel, kaj bi počel od nestrpnosti zelo je bil nestrpen; ekspr. od zadrege ni vedela, kaj bi počela z rokami kako bi jih držala; ekspr. vse mogoče je počela, da bi vzbudila njihovo pozornost zelo si je prizadevala ♪
  20.      podmázati  -mážem dov., podmázala in podmazála (á ȃ) 1. žarg. dati mazivo med drsne ploskve ležajev ali vodil; namazati: podmazati zavore / podmazati avto, puško 2. pog. podkupiti: podmazati koga z darilom / ker je dobro podmazal, so mu hitro naredili ● ekspr. misel na kuhinjske dobrote nam je podmazala utrujene petače ta misel nas je spodbudila, da smo hitreje hodili; pog., ekspr. če bodo podmazali iz zveznega sklada, bo objekt kmalu gotov če bodo prispevali denar ◊ usnj. podmazati kožo premazati mesno stran odmočene kože z raztopino natrijevega sulfida, zgoščeno z gašenim apnom ali kaolinom podmázan -a -o: podmazan stroj ♪
  21.      podóbica  -e ž (ọ̑) 1. manjšalnica od podoba: izrezljane podobice; na skodelici je bila narisana podobica deklice s šopkom / od nekod se je pokazala sklonjena podobica drobnega možička 2. v krščanskem okolju manjši kos papirja z natisnjeno nabožno sliko in besedilom: kaplan je delil podobice ● zastar. imeti veliko podobic v žepu denarja; zastar. hudičeve podobice igralne karte ♪
  22.      podóbnost  -i ž (ọ́) lastnost, stanje podobnega: opaziti podobnost med starši in otroki; duhovna, telesna podobnost / podobnost njunih oblek je bila zelo očitna / podobnost slike z modelom / podobnost mnenj ju je zbližala / vsaka podobnost z resničnimi dogodki je naključna ♪
  23.      podržáti  -ím dov. (á í) krajši čas držati: podržati kozarec; ob slovesu je podržal njeno roko v svoji; dvignil je steklenico in jo podržal proti luči / podržal ji je ogledalo, da se je lahko počesala; podržati komu plašč / podržali so voz, da se ni prevrnil / podržala je otroka v naročju ♪
  24.      podvízati  -am dov. (ȋ) knjiž. 1. spodbuditi: podvizal jih je, da so bolj pohiteli / to ga je podvizalo k delu 2. pospešiti: podvizati tempo / podvizati korak pospešiti hojo podvízati se raba peša pohiteti: podvizala se je domov; podvizali so se za njim / podvizaj se, so že tu / zelo so se podvizali s poroko podvízan -a -o: podvizana hoja ♪
  25.      pogrézati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. premikati z višjega mesta, položaja na nižjega; spuščati: pogrezati krsto v jamo; pogrezati vedro v vodnjak // redko delati (bolj) globoko; poglabljati: pogrezati rečno strugo; jama se pogreza 2. nav. ekspr., v zvezi z v izraža povzročanje stanja, kot ga določa samostalnik: glasba ga pogreza v spanje; pogrezati se v dremavico; bolnik se pogreza v nezavest; mesto se pogreza v temo / pogrezati se v zmotah // spravljati, pehati: spoznanje ga pogreza v grozo; ta vest ga pogreza v obup, žalost; s pijančevanjem se vedno globlje pogreza v dolgove pogrézati se nav. ekspr. 1. postajati nižji: žimnica se pod njegovo težo kar pogreza / dno se pogreza // pomikati se v navpični smeri navzdol: hiša se je začela pogrezati; ladja se počasi pogreza tone, se potaplja / pogrezati se do kolen v blato; v mehkih blazinah se kar pogreza 2. z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža, da osebek intenzivno opravlja dejavnost, kot jo določa samostalnik: pogrezati se v branje, delo, študij / pogrezala sta se vsak v svoje misli; pogrezati se vase ● ekspr. sonce se že pogreza v morje zahaja za morskim obzorjem; ekspr. njihovo gospodarstvo se vedno bolj pogreza propada pogrezajóč -a -e: pogrezajoča se ladja ♪

   89 114 139 164 189 214 239 264 289 314  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA