Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zadimljen (2)


  1.      zadímljenje  -a s (ȋ) glagolnik od zadimiti: zadimljenje prostora pri eksploziji ♪
  2.      zadímiti  -im dov. (ȋ ȋ) narediti, da je kje polno dima: kadilci so prostor zadimili zadímiti se knjiž. zakaditi se: ogenj se je ob nalivu zadimil / jed na mizici se je zadimila zadímljen -a -o 1. deležnik od zadimiti: zadimljen zrak; zadimljena soba 2. črn, umazan od dima; zakajen: zadimljen predor; zadimljeno steklo; prisl., v povedni rabi: v votlini je zaradi ognja zadimljeno ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA