Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (9.901-9.925)



  1.      dóping  -a m (ọ̑) šport. sredstvo, ki preko mere povečuje telesno dejavnost, zmogljivost: jemati doping pred tekmami; uporaba dopinga je prepovedana // uporabljanje, uživanje tega sredstva: tekmovalko so izključili zaradi dopinga / ukvarjati se z dopingom dirkalnih konj
  2.      dopís  -a m () 1. krajše uradno ali poslovno pismeno sporočilo: napisati, prejeti, sestaviti dopis; dopise je treba takoj rešiti; dopis s sodišča ♦ adm. spremni dopis 2. poročilo, prispevek, navadno za časopis: uredništvo je prejelo precej dopisov; dopis našega stalnega sodelavca iz Moskve
  3.      dopísati  in dopisáti -píšem dov., dopíšite (í á í) 1. končati pisanje: oddahnil se je, ko je dopisal; dopisati pismo 2. dodatno, zraven napisati: dopisati zadnjo črko besede; dopisati opombe; pesnik je dopisal še sto verzov
  4.      dopísen  -sna -o prid. () ki poteka z dopisovanjem: dopisni pouk; študirati po dopisni metodi; dopisno šolanje / dopisni član akademije znanosti in umetnosti njen član, za stopnjo nižji od akademika; dopisna knjiga zvezek, knjiga za interna obvestila, sporočilašol. dopisni tečaj; dopisna šola šola, v kateri se opravlja pouk z dopisovanjem
  5.      dopísnica  -e ž () 1. kartonček z natisnjeno znamko za krajša sporočila po pošti: poslati dopisnico; sporočil mi je na dopisnici / oglasi se vsaj z dopisnico 2. ženska, ki (si) dopisuje: intervju naše dopisnice s predsednikom / več dopisnic ga je prosilo za fotografijo
  6.      dopisoválka  -e [k] ž () 1. redko ženska, ki poklicno opravlja dopisovanje; korespondentka: dopisovalka za tuje jezike 2. redko ženska, ki (si) dopisuje; dopisnica: pismo mlade dopisovalke objavljamo v celoti / prijatelji se jezijo nanjo, češ da je slaba dopisovalka
  7.      dopisováti  -újem nedov.) 1. pošiljati poročila, prispevke, navadno v časopis: dopisuje v lokalni časopis // pošiljati pismena poročila: glavnemu odboru je dopisoval v slovenščini 2. dodatno, zraven pisati: dopisovati podatke dopisováti si vzdrževati medsebojne pismene stike: prijatelja sta in si dopisujeta; redno si dopisujejo dopisujóč -a -e: zastar. dopisujoči član akademije znanosti in umetnosti dopisni
  8.      dopítati  -am dov. () spitati do konca: dopitati prašiča ♦ čeb. dopitati čebele dati jim jeseni toliko hrane, kolikor je potrebujejo za čez zimo dopítan -a -o: dopitana živina
  9.      dopíti  -píjem dov. (í) redko 1. končati pitje: ko je dopil, je zadovoljno pocmokal 2. dodatno, zraven spiti: izpraznil je šilce in dopil še malo vode
  10.      dopláčati  in doplačáti -am dov. (á á á) dodati, plačati manjkajoči del kake vsote: doplačati povišek pristojbine; sto dinarjev je doplačal iz svojega / za vožnjo v prvem razredu boste morali doplačati
  11.      doplačílen  -lna -o prid. () ki se dobi za doplačilo: naročniki lahko prejmejo poleg rednih še dve doplačilni knjigi ♦ ptt doplačilna znamka posebna, dodatna znamka v dobrodelne namene
  12.      doplačílo  -a s (í) kar se doplača: doplačilo davka / za doplačilo bodo naročniki prejeli še eno knjigo
  13.      dóplar  -ja m (ọ́) nar. dva vzporedna kozolca, zvezana s skupnim ostrešjem; dvojni kozolec, vezani kozolec
  14.      dopláviti  -im tudi doplavíti -ím dov., doplávil (ā ; í) s tokom prinesti, spraviti kam: doplaviti les do jeza / kri doplavi bakterije
  15.      dopoldánčar  -ja [d] m (ā) žarg., šol. kdor hodi dopoldne v šolo: dopoldančarji in popoldančarji
  16.      dopoldánec  -nca [d] m (á) žarg., šol. kdor hodi dopoldne v šolo: šipo so razbili dopoldanci; dopoldanci in popoldanci
  17.      dopolnílen  -lna -o [n] prid. () ki kaj dopolni, dopolnjuje: dopolnilno gnojenje z umetnimi gnojili; dopolnilno krmljenje čebel / sprejeli so nekaj dopolnilnih predlogov k osnutku statuta; dopolnilni predpisi; dopolnilna sredstva za financiranje družbenih služb / učencem je bila potrebna dopolnilna razlaga; dopolnilno vprašanje pri zaslišanju / dopolnilna dejavnost podjetja dejavnost, ki jo podjetje opravlja poleg osnovne; dopolnilno izobraževanje ◊ agr. dopolnilni posevek posevek, s katerim se izkoristi obdelovalna površina v času med glavnimi posevki; fiz. dopolnilni barvi barvi, ki pomešani med seboj dasta belo barvo; geom. dopolnilna piramida piramida, ki dopolnjuje prisekano piramido do popolne piramide; šol. dopolnilni izpit izpit, ki ga opravlja učenec ob prestopu na drugo šolo iz predmeta, ki ga ni bilo v programu njegove šole
  18.      dopolnítev  -tve [n] ž () glagolnik od dopolniti: dopolnitev zalog; odlok o spremembi in dopolnitvi predpisov / delo bo potrebno še manjših dopolnitev in popravkov / prizadeval si je za dopolnitev samega sebe izpopolnitev, izboljšanje
  19.      dopolníti  in dopólniti -im [n] dov. ( ọ́) 1. dati (k) čemu še kaj, zlasti kar manjka: rokopis bo treba še popraviti in dopolniti; dopolnili so zaloge na ladji; dopolniti zapisnik / ti podatki so dopolnili podobo o pisatelju / diskutanti so dopolnili predavatelja njegove trditve, misli // dodati do polne mere: dopolniti sod 2. živeti do določene dobe: šolar je dopolnil sedem let; književnik je dopolnil šestdeset let ∙ vznes. dopolnil je zemeljsko pot umrl je; knjiž. njeno življenje se je dopolnilo umrla je 3. zastar. izpolniti: prepričan sem, da bo dopolnil svojo dolžnost; dopolnila se mu je vroča želja dopólnjen -a -o: mera trpljenja je dopolnjena; dopolnjeno besedilo ∙ vznes. dopolnjeno je ob smrti življenje, trpljenje je končano
  20.      dopolnjevánje  -a [n] s () glagolnik od dopolnjevati: dopolnjevanje proizvodnje; spreminjanje in dopolnjevanje ustave / vsestransko dopolnjevanje med podjetji; medsebojno dopolnjevanje moža in žene / dopolnjevanje sodov ♦ mat. računska operacija, pri kateri se znanemu seštevancu doda toliko, da se dobi znana vsota
  21.      dopolnjeváti  -újem [n] nedov.) 1. dajati (k) čemu še kaj, zlasti kar manjka: dopolnjevati asortiment izdelkov; dopolnjeval je svoj referat; dopolnjevati zaloge živil ♦ mat. delati računsko operacijo, pri kateri se doda znanemu seštevancu toliko, da se dobi znana vsota // dodajati do polne mere: dopolnjevati sode / profesor dopolnjuje svojo učno obveznost na drugi šoli 2. zastar. izpolnjevati: vsak mora dopolnjevati svoje naloge dopolnjeváti se imeti take različne lastnosti, da dajo skupaj skladno celoto: prijatelja se dobro dopolnjujeta / rastlinska in živinorejska proizvodnja se dopolnjujeta; teorija in praksa se dopolnjujeta dopolnjujóč -a -e: ohranjal je tradicijo, dopolnjujoč jo z novo vsebino; dopolnjujoče besede
  22.      dopólnočen  tudi dopolnôčen -čna -o [n] prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na čas do polnoči: dopolnočno razpoloženje gostov je začelo prehajati v pijanost
  23.      doposláti  -póšljem dov., dopôšlji dopošljíte (á ọ́) zastar. 1. dodatno, zraven poslati: polku so doposlali pomoč; doposlali so mu še en izvod 2. poslati: na razstavo so doposlali veliko sadja doposlán -a -o: doposlani rokopisi
  24.      dopovédati  -povém dov. (ẹ́) 1. s pripovedovanjem pojasniti: opisovala ga je, a ni mogla dopovedati, kakšen je; dolgo traja, preden otroku vse dopoveš / dopovej ji zlepa, da bo morala oditi / ekspr. ni mogel dopovedati, kako je srečen; ne morem dopovedati, kako sem se prestrašila povedati, izraziti // z utemeljevanjem, s pojasnjevanjem doseči pri kom, da sprejme kako mnenje, nasvet: dopovej to trmoglavcu, če moreš! nič si ne da dopovedati; daj si vendar dopovedati / skušala si je dopovedati, da ni nikogar 2. zastar. končati pripovedovanje: potrpi, naj dopove
  25.      dopovedováti  -újem nedov.) s pripovedovanjem pojasnjevati: podoficirji so vojakom nekaj dopovedovali; vedno znova je dopovedovala otroku, kakšen je volk; z ihto mu je dopovedovala, kaj naj stori / dopoveduje mu z rokami // z utemeljevanjem, s pojasnjevanjem skušati doseči pri kom, da sprejme kako mnenje, nasvet: v trgovinah so dopovedovali ljudem, da blaga ni; otrok je zastonj dopovedoval, da je lačen / vedno znova si je dopovedovala, da se je to moralo zgoditi

   9.776 9.801 9.826 9.851 9.876 9.901 9.926 9.951 9.976 10.001  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA