Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (9.326-9.350)



  1.      diagrám  -a m () grafično prikazana velikost, struktura ali potek kakega pojava, navadno v koordinatnem sistemu: narisati diagram; prikazati delo kolektiva z diagramom; diagram proizvodnje, rojstev; pren. razvojni diagram slovenskega slikarstva ◊ bot. cvetni diagram shematičen naris prečnega prereza cveta, ki pregledno kaže njegovo zgradbo; geol. blokovni diagram geološki relief, ki kaže ob straneh tudi notranjo zgradbo; mat. diagram krivulja, ki v koordinatnem sistemu prikazuje odvisnost dveh količin; šah. diagram naris šahovske pozicije z dogovorjenimi znaki na šahovnici
  2.      diákon  -a m (á) v katoliški in pravoslavni cerkvi pripravnik za duhovniški poklic, ki je prejel zadnji red pred mašniškim posvečenjem
  3.      diakonát  -a m () v katoliški in pravoslavni cerkvi zadnji red pred mašniškim posvečenjem: škof mu je podelil diakonat
  4.      diakonísa  -e ž () 1. pri prvih kristjanih ženska, ki je pomagala versko poučevati ženske ter skrbeti za reveže in bolnike: stregla ji je diakonisa 2. v protestantskem okolju redovnica
  5.      diakrítičen  -čna -o prid. (í) knjiž. razlikovalen, razločevalen: diakritični narodopisni pojavi ♦ lingv. diakritični znak znak, ki pri črkah zaznamuje poseben izgovor
  6.      dialékt  -a m (ẹ̑) lingv. od knjižnega jezika različni jezikovni sistem, v katerem se govori na delu narodnega ozemlja, narečje: govoriti v dialektu; slovenski dialekti; zapisovanje dialekta / socialni dialekt govor kakega družbenega sloja
  7.      dialéktičen 1 -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na dialektiko: dialektična metoda; dialektična filozofska smer; dialektične zakonitosti / dialektičen razvoj; dialektično mišljenje; dialektična protislovja ♦ filoz. dialektični materializem nauk o splošnih zakonitostih razvoja narave, družbe in mišljenja dialéktično prisl.: gledati na razvoj družbe dialektično; dialektično obravnavati problem
  8.      dialéktika  -e ž (ẹ́) 1. nauk o splošnih zakonitostih gibanja, temelječega na protislovnosti bivajočega: marksistična, materialistična dialektika / dialektika mišljenja, razvoja ♦ filoz. dialektika po Heglu nauk o splošnih zakonitostih gibanja, temelječega na protislovnosti razvoja ideje // gibanje vsega bivajočega po teh zakonitostih: družbena dialektika; dialektika prirode, zgodovine 2. v sholastični filozofiji prepričevanje nasprotnika z odkrivanjem in pobijanjem protislovij v njegovih sodbah: s spretno dialektiko premagati nasprotnika; ostra dialektika // v antični filozofiji dvogovor kot oblika filozofskega mišljenja: dialektika sofistov 3. publ. dialektičnost: dialektika pojmov; dialektika Prešernove umetnine
  9.      dialektológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za dialektologijo
  10.      dialóg  -a m (ọ̑) 1. pogovor, navadno med dvema osebama, dvogovor: imela sta dolg dialog; dialog med njima je bil iskren / za avtorja so značilni zgoščeni dialogi; delo je napisano v obliki dialoga / dramski, filmski dialog 2. izmenjava mnenj med zastopniki različnih stališč z namenom doseči soglasje ali sporazum: sedanja situacija odpira, omogoča dialog; prekiniti, zaostriti dialog z nasprotnikom; dialog med vzhodnim in zahodnim svetom
  11.      dialogizírati  -am nedov. in dov. () knjiž. 1. dajati čemu obliko dialoga: dialogizirati povest 2. izmenjavati mnenja z zastopniki različnih stališč z namenom doseči soglasje ali sporazum: konstruktivno dialogizirati dialogizíran -a -o: dialogizirana novela, pesnitev
  12.      diamánt  -a m (ā) 1. najtrši drag kamen, navadno brezbarven, ki močno lomi svetlobo: brušenje diamantov; uhani z diamanti in safirji; steklo je počilo, kot bi ga razil z diamantom ∙ publ. črni diamant premog 2. pog. diamantno rezilo: rezati steklo z diamantom ◊ min. ena izmed oblik ogljika; tisk. tiskarska črka, po velikosti med briljantom in perlom
  13.      diamánten  -tna -o prid. () nanašajoč se na diamant: diamantni lesk / zlat diamantni prstan; diamantna krona ● diamantna poroka šestdesetletnica poroke; biserna porokateh. diamantno rezilo priprava za rezanje stekla z diamantno konico
  14.      diamát  -a m () žarg., polit., kratica dialektični materializem: učbenik diamata
  15.      diána  -e ž () tip manjšega francoskega osebnega avtomobila z manj zaokroženo karoserijo znamke Citroën: voziti diano
  16.      díaobjektív  -a m (-) fot. objektiv za projiciranje diapozitivov na diaprojektorju, včasih tudi na kinoprojektorju
  17.      díaprojéktor  -ja m (-ẹ́) priprava za projiciranje diapozitivov: šola je dobila nov diaprojektor
  18.      diárij  -a m (á) zastar. dnevni zapiski, dnevnik: samostanski diariji in kronike
  19.      diáspora  -e ž (ā) narodnostna ali verska skupnost, ki živi raztresena na ozemlju druge narodnosti ali vere: katoliška diaspora v Srbiji; slovenska diaspora v Ameriki / živeti v diaspori; položaj Židov v diaspori
  20.      diatéka  -e ž (ẹ̑) zbirka diapozitivov: ima bogato diateko; na šoli so uredili diateko za pomoč pri pouku
  21.      díčen  -čna -o prid.) zastar. imeniten, odličen, slaven: dični junaki; bésede so se udeležili zaslužni rodoljubi in dične gospe / šalj. moja dična sestrica je tudi prišla / iron. vseeno mi je, kaj si dični gospod misli o meni
  22.      díči  medm. () pri igri z otrokom ob posnemanju jahanja izraža spodbudo, veselje: Diči, diči, diča, urno na konjiča (O. Župančič)
  23.      díčiti  -im nedov.) zastar. krasiti, lepšati: čelo mu diči lovorov venec; ciprese dičijo grobove; rada se je dičila s trakovi in čipkami / diči ga marljivost in skromnost díčiti se zastar. hvaliti se, bahati se: rad se diči s svojim delom
  24.      didáktik  -a m (á) strokovnjak za didaktiko: zborovanje didaktikov / njegov profesor matematike je dober didaktik zna dobro poučevati / omenjeni pisatelj je predvsem didaktik
  25.      didáktika  -e ž (á) veda o poučevanju: zahteve moderne didaktike; posebna, splošna didaktika

   9.201 9.226 9.251 9.276 9.301 9.326 9.351 9.376 9.401 9.426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA