Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
za (9.126-9.150) 
- deprimírati -am dov. in nedov. (ȋ) duševno potreti, pobiti: drama je gledalce deprimirala; pisateljev pesimizem zelo deprimira deprimirajóč -a -e: deprimirajoči dogodki; deprimirajoča glasba deprimíran -a -o: zaradi zadnjih dogodkov so bili ljudje deprimirani ♪
- deputácija -e ž (á) skupina ljudi, izbranih in poslanih kam s posebno nalogo, odposlanstvo: deputacija je sporočila zahteve delavcev; poslati, sprejeti deputacijo; deputacija dijakov je v imenu razreda čestitala profesorju; član deputacije / poklonitvena deputacija ki izraža prostovoljno podreditev kaki oblasti ♪
- deputát 1 -a m (ȃ) kdor je izbran in poslan kam s posebno nalogo, odposlanec: delavski deputat // v Sovjetski zvezi voljen delavski, kmečki ali vojaški zastopnik v sovjetu: sovjet deputatov Leningrada ♪
- deputát 2 -a m (ȃ) nekdaj del zaslužka, ki ga dobi delavec v naravi, v blagu: dobivati deputat; deputat moke, premoga; zemlja je pripadala hiši kot deputat ♪
- deputáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na deputat2: deputatni premog; deputatna zemlja zemlja, ki jo dobi najemni delavec le v uporabo kot del zaslužka ♪
- deputátnik -a m (ȃ) nekdaj delavec, ki dobi del zaslužka v naravi, v blagu: po žetvi so izplačali deputatnikom ♪
- déra -e ž (ẹ́) lesen pod, oder za sušenje zrnja, sadja: po deri so razgrnili proso; dera v sušilnici; kozolec z dero ♪
- deráč -a m (á) močen podočnik pri zvereh: volk je zasadil derače ovci v vrat ♪
- derák -a m (á) nar. zahodno kristusov trn, bodčec ♪
- deratizírati -am dov. in nedov. (ȋ) opraviti deratizacijo: v mestu so deratizirali vse kleti in kanale ♪
- derézen -zna -o (ẹ̑) pridevnik od dereza: derezni jermeni ♪
- dêrež -a m (ȇ) nekdaj klop, na katero se priveže obsojenec med šibanjem: Daj me na derež ali na vse natezalnice tega sveta, po sili ne izveš od mene ničesar! (W. Shakespeare - M. Bor) ♪
- dêrik -a m (ȇ) teh. premični žerjav za gradbena ali nakladalna dela: ladijski derik ♪
- derivácija -e ž (á) 1. teh. speljevanje, odvajanje vode iz naravne struge: derivacija k hidrocentrali; derivacija za namakalne namene 2. voj. odklon izstrelka od smeri streljanja: meriti derivacijo ◊ lingv. tvorjenje novih besed iz podstave s priponami, izpeljava; mat. funkcija, dobljena z odvajanjem; odvod ♪
- derivát -a m (ȃ) kem. spojina, pridobljena iz druge spojine: derivati benzena, celuloze; pren. država je derivat meščanske družbe; jazz s svojimi derivati ♪
- dêrma -e ž (ȇ) anat. koža, zlasti glede na zgornji dve plasti: usnjica je del derme / žarg. danes je delal dermo izpit iz dermatologije / žarg. grem na dermo dermatološko kliniko ♪
- dermatológ -a m (ọ̑) zdravnik specialist za dermatologijo: poslati pacienta k dermatologu ♪
- dermatológinja -e ž (ọ̑) zdravnica specialistka za dermatologijo ♪
- dêrmatovenerologíja -e ž (ȇ-ȋ) veda o kožnih in spolnih boleznih: specializirati se za dermatovenerologijo ♪
- derúh -a m (ū) nar. orodje za odstranjevanje lubja z muževnega debla; lupilnik: Karmuh je deblo čistil vejevja in spotoma nasekaval skorjo, drugi pa je z velikim deruhom že lupil (Prežihov) ♪
- dês -a m, tudi neskl. (ȇ) muz. za polton znižani ton d: za desom je pavza; neskl. pril.: Des-dur ♪
- desánten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na desant: desantne čete / letalski desantni napad; desantna operacija ♦ voj. desantni čoln čoln, prirejen za hitro izkrcavanje ♪
- desenatêr in desinatêr tudi dezenatêr -ja m (ȇ) tekst. risar vzorcev za tkanine: šola je vzgojila mnogo desenaterjev ♪
- desenírati -am in desinírati -am tudi dezenírati -am nedov. in dov. (ȋ) tekst. izdelovati vzorce za tkanine: kreatorji desenirajo oblačilne predmete deseníran in desiníran tudi dezeníran -a -o: desenirano blago za perilo ♪
- desenzibilizírati -am dov. in nedov. (ȋ) med. zmanjšati, odpraviti preobčutljivost česa: desenzibilizirati alergičnega bolnika ♦ fot. desenzibilizirati film zmanjšati mu občutljivost za svetlobo ♪
9.001 9.026 9.051 9.076 9.101 9.126 9.151 9.176 9.201 9.226 
