Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (8.976-9.000)


  1.      dekličevánje  -a s (ȃ) knjiž. udeleževanje v družabnem življenju deklet na vasi: mladi vdovi so očitali dekličevanje ♪
  2.      dékličin  -a -o (ẹ̄) svojilni pridevnik od deklica: predstavili so dekličino mater; izvedel je za dekličino ime ♪
  3.      deklína  -e ž (í) 1. slabš. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: prizadeval si je spraviti deklino k pameti; le čakaj, deklina, to se ti bo še maščevalo 2. ekspr. krepko, postavno dekle: je taka deklina, da je vsakemu delu kos; zdrava kmečka deklina 3. nar. vzhodno dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: zbrale so se dekline iz vse vasi 4. s prilastkom vlačuga, prostitutka: javne, pocestne, vojaške dekline ♪
  4.      deklinácija  -e ž (á) 1. lingv. menjanje končnic pri samostalniku, pridevniku, zaimku in števniku; sklanjatev: imenska, zaimenska deklinacija 2. fiz., navadno v zvezi z magneten odklon magnetne igle od smeri sever-jug: izmeriti deklinacijo; magnetna deklinacija znaša 15 stopinj / zahodna deklinacija ♪
  5.      dekliníranje  -a s (ȋ) glagolnik od deklinirati: dekliniranje zaimkov ♪
  6.      deklinírati  -am nedov. (ȋ) lingv. menjavati končnice pri samostalniku, pridevniku, zaimku in števniku; sklanjati: deklinirati samostalnik ♪
  7.      deklíštvo  -a s (ȋ) dekliška doba v življenju ženske: imela je brezskrbno deklištvo / v njej se je začelo prebujati deklištvo dekliškost ♪
  8.      dekodíranje  -a s (ȋ) glagolnik od dekodirati: dekodiranje signalov; naprava za dekodiranje ● knjiž. dekodiranje besedila razumevanje, dojemanje njegovega pomena, vsebine ♪
  9.      dekodírnik  -a m (ȋ) teh. naprava za dekodiranje, navadno kot del računalnika ali programske opreme: dekodirnik in primerjalnik ♪
  10.      dekolté  -ja m (ẹ̑) velik izrez pri ženski obleki: globok dekolte je razkrival prsi; toaleta s hrbtnim dekoltejem; prevelik dekolte / dama v dekolteju v obleki z dekoltejem // del telesa, ki ga ta izrez razgalja: zagorel dekolte; pege na dekolteju ♪
  11.      dekomprésor  -ja m (ẹ̑) teh. priprava za zmanjševanje ali preprečevanje kompresije v valju motorja ♪
  12.      dekoncentrírati  -am dov. in nedov. (ȋ) odpraviti koncentracijo: dekoncentrirati vojaške enote / pogoste motnje pri snemanju so igralce dekoncentrirale dekoncentríran -a -o: zaradi zračnih napadov je morala biti industrija dekoncentrirana ♪
  13.      dekonspirácija  -e ž (á) prenehanje konspiracije: zapustili so taborišče zaradi dekonspiracije ♪
  14.      dekonspirírati  -am dov. in nedov. (ȋ) povzročiti prenehanje konspiracije: zaradi premajhne pazljivosti so dekonspirirali partizansko bolnišnico ♪
  15.      dekontaminácija  -e ž (á) voj. odstranitev bojnih strupov, radioaktivnih snovi: opravljati dekontaminacijo; biološka dekontaminacija; kemična dekontaminacija degazacija ♪
  16.      dekór  -a in -ja m (ọ̑) 1. celota likovnih elementov, namenjenih olepšavi, okras: barve izložbenega dekora; ločevanje dekora od arhitekture; nagrada za najlepši dekor / prikupen dekor za na mizo / ekspr. film je poln operetnega dekora 2. gled. likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu: filmski, gledališki, odrski dekor; film je posnet na ulicah, brez ateljejskega dekora 3. knjiž., redko ugled, čast, dostojanstvo: njun zakon ni bil srečen, a varovala sta dekor ♪
  17.      dekorácija  -e ž (á) 1. celota likovnih elementov, namenjenih olepšavi, okras: lepa, razkošna dekoracija; cvetlična dekoracija; stenska dekoracija; dekoracija dvorane, stropov; dekoracija na blagu; košarico je obesila na steno kot dekoracijo / ta slika je prazna dekoracija // dekoriranje: ukvarjati se z dekoracijo; strokovnjak za dekoracijo izložbe, stanovanja 2. gled. likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu: filmska, odrska dekoracija ♪
  18.      dekorírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati dekoracijo, krasiti: dekorirati stanovanje / dekorirati oder za proslavo dekoríran -a -o: dekoriran prostor; dekorirana zaponka; slavnostno dekorirana miza ♪
  19.      dekrét  -a m (ẹ̑) uradna listina, ki ureja službeno razmerje, odločba: zaprosil je za službo in kmalu dobil dekret; izdati, podpisati dekret; prejel sem dekret, da sem odpuščen iz službe; nastavitveni, premestitveni dekret // odredba, ukaz: ustanoviti šolo z dekretom / ekspr. takega stanja ni mogoče odpraviti z dekretom ♪
  20.      dekstrín  -a m (ȋ) kem. z encimi, s kislino ali praženjem delno razgrajen škrob: v ustih se začne presnavljati škrob v sladkor in dekstrin; pražen dekstrin; lahko prebavljivi dekstrin ♪
  21.      dekúbitus  -a m (ȗ) med. rana na telesu, nastala zaradi dolgega ležanja; preležanina: dekubitus na hrbtu ♪
  22.      dél  -a [tudi deu̯] m (ẹ̄) 1. kar nastane z delitvijo celote: razdeliti hlebec na dva dela; deseti del celote; večji, manjši del / film v dveh delih; vsebina drugega dela romana / v devetih delih bencina raztopiti en del parafina; pren. v tem mestu sem pustil del sebe 2. kar z drugimi sestavinami tvori celoto in ima navadno samostojno nalogo: razstaviti stroj na glavne dele; kupovati motor po delih; nadomestni, rezervni del; posamezni deli aparata; sestavni deli avtomobila / deli telesa 3. z rodilnikom kar predstavlja krajevno, področno, časovno omejitev česa: prišli so iz raznih delov dežele / vzhodni del Azije; publ. nevarno žarišče vojne v tem delu sveta / streha se znižuje proti zadnjemu delu avtomobila; brada mu pokriva spodnji del obraza; nadzemni del rastline; zgornji del stavbe je razsvetljen; obodni del pri kolesu; del lista, kjer vstopa glavna žila / jutro je najlepši del dneva / to je le del celotnega problema ♦ ekon. gibljivi del plače ki se spreminja glede na delovni, poslovni uspeh, življenjske stroške // z oslabljenim pomenom izraža količinsko omejitev: večji del izdelkov izvažajo; velik del ljudi tega ne ve; del vaščanov se vozi na delo v mesto; glavni del življenja je prebil v tujini 4. delež: vsak od dedičev je dobil enak del / tudi on je prispeval svoj del k uspehu ● star. dobil je svoj del prestopku primerno kazen; zastar. za moj del je ničvrednež po mojem mnenju; star. za ta del bi bilo bolje, če bi ostal doma kar se tega tiče, v tem primeru; ekspr. dober, lep del časa je zapravil v gostilni večino časa; ekspr. opravil je levji del posla največji del posla; delali so večji del ponoči večinoma, po večini ♪
  23.      délanezmóžnost  -i ž (ẹ́-ọ́) knjiž. nezmožnost za delo: delna, popolna delanezmožnost ♪
  24.      délanje  -a s (ẹ́) glagolnik od delati: delanje čevljev / pripomoček za delanje črt / jezilo ga je delanje šal na prijateljev račun ♪
  25.      delát  -a m (ȃ) jur. kdor je z oporoko ali po zakonu določen za dediča ♪

   8.851 8.876 8.901 8.926 8.951 8.976 9.001 9.026 9.051 9.076  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA