Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (8.126-8.150)



  1.      còf  côfa m ( ó) urejen, povezan šop niti za okras: okrasni cofi; fes z dolgim modrim cofom; kapa s cofom
  2.      còk  medm. () posnema zamolkel, odsekan glas pri hoji: cok, cok, odmevajo koraki // posnema glas nekaterih ptic: cok cok cok, se oglašajo v vejah krivokljuni
  3.      còka  medm. () posnema glas pri težki, okorni hoji: začujejo se koraki vojakov: coka cok
  4.      cokáti  -ám nedov.) 1. počasi, okorno stopati: osel že več ur coka po cesti 2. nar. plosko, tleskajoče udarjati: gospodar je zadovoljno cokal konja po hrbtu / otroci so vola cokali z blatom
  5.      cókla  -e ž (ọ̑) 1. zavora, ki je obešena na verigo in se vtakne pod kolo: podložiti coklo; pren., ekspr. ti si mu za coklo; cokla napredka 2. nav. mn. obuvalo z lesenim podplatom: obuti cokle; klopotati s coklami; nerodne cokle ◊ žel. zavorna cokla cokli podobna priprava za ustavljanje voz pri premikanju
  6.      coklánje  -a s () glagolnik od coklati: za hrbtom zasliši coklanje; coklanje vojakov / coklanje čevljev
  7.      cóklica  -e ž (ọ̑) manjšalnica od cokla: nositi coklice; klopotal je za očetom z okovanimi coklicami
  8.      cokotáti  -ám nedov.) dajati tleskajoče, zamolkle glasove: deževni curki cokotajo / cokotal sem po kamenju
  9.      cól 1 -a m (ọ̑) zastar. mitnina, carina: plačati col
  10.      cólen 1 -lna -o prid. (ọ̑) zastar. mitninski, carinski: skrivaj nositi kaj čez colno mejo / colne uredbe
  11.      cólnar  -ja m (ọ̄) zastar. mitničar, carinik: bil je colnar ob glavni cesti
  12.      colnína  -e ž () zastar. mitnina, carina: zahtevati colnino od soli; visoka colnina
  13.      cóna  -e ž (ọ̑) zaključeno ozemlje zlasti glede na kako dejavnost, namembnost; predel, področje: načrt o brezatomski coni; obmejna cona; razdeliti zasedeno ozemlje na okupacijske cone / eksploatacijska cona rudnika; operativna cona področje vojaških operacij / po drugi svetovni vojni cona A Svobodnega tržaškega ozemlja; pren. to vprašanje zajema vse kulturne cone: umetnost, filozofijo, znanost ♦ ekon. prosta carinska cona del pristanišča, ki je odprt za mednarodni promet in v katerem veljajo razne olajšave
  14.      cónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na cono: conska meja ◊ šah. conski turnir turnir za prvenstvo vsake cone v predtekmovanju za svetovno prvenstvo; šport. conska liga liga, ki združuje tekmovalna moštva določenega področja; conska obramba obramba, pri kateri brani vse moštvo določen prostor
  15.      cool  -a [kúl] m () muz. stil v jazzu po drugi svetovni vojni, za katerega je značilna umirjenost melodije in harmonska bogatost: intonacijska hladnost coola; neskl. pril.: cool jazz
  16.      còp  medm. () posnema zamolkel, odsekan glas pri hoji: hodil je s težkimi nogami: cop, cop; cop cop cop, teka otrok po sobi
  17.      copáta  -e ž () nav. mn. udobno obuvalo, navadno za doma: natakniti tople copate; gumijaste, klobučevinaste copate / kopalne, telovadne copate ∙ iron. žena ima moža pod copato mu ukazuje // nav. ed., iron. mož, ki se v vsem podreja ženi: v službi so se ga bali, doma pa je bil copata
  18.      copátarski  -a -o prid. () nanašajoč se na copatarje: copatarsko orodje / copatarsko vedenje moža
  19.      copátarstvo  -a s () 1. obrt za izdelovanje copat: nekoč je bilo v kraju zelo razvito copatarstvo 2. iron. moževa pretirana podrejenost ženi: njegovo ravnanje meji že na copatarstvo
  20.      copátek  -tka m () manjšalnica od copat: otrok naj bo v sobi v copatkih / ekspr. damski copatki s svilenimi čopki ♦ kor. mehki copatki za balet prilagojeno obuvalo z mehkim podplatom; trdi copatki za ples na prstih prilagojeno obuvalo s trdo kapico in podplatom
  21.      copátka  -e ž () manjšalnica od copata: otroci so kar v copatkah zagazili v sneg / ekspr. obuta je v lične svilene copatke
  22.      copòt  -ôta m ( ó) plosko, zamolklo udarjanje nog ob tla
  23.      copotáti  -ám nedov.) plosko stopati, da se sliši glas cop: medved copota; copotati z bosimi nogami po veži // plosko, zamolklo udarjati ob tla: cokle copotajo po mokrem tlaku
  24.      copôtniti  -em dov.) plosko, zamolklo udariti z nogo ob tla: žena je copotnila in jezno zavpila
  25.      coprníja  -e ž () pog. čarovnija: uganjati coprnije / ekspr. vse tvoje coprnije ne bodo nič zalegle zvijačna prizadevanja

   8.001 8.026 8.051 8.076 8.101 8.126 8.151 8.176 8.201 8.226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA