Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (8.051-8.075)



  1.      cilíndrski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na cilinder 1: cilindrsko olje ♦ strojn. cilindrski blok del motorja, ki združuje vse cilindre; cilindrska glava del motorja, ki zapira cilinder na nasprotni strani kakor bat
  2.      cílj  -a m ( ) 1. kraj ali predmet, do katerega se hoče priti: hoditi, tavati brez cilja; priti na cilj; končno sva na cilju; cilj potovanja je Dubrovnik ♦ šport. prvi priteči skozi cilj natanko označeni konec tekmovalne proge // predmet, v katerega se strelja, tarča: strel zgreši cilj / streljanje v cilj; pren. v debati je streljal mimo cilja 2. kar se hoče doseči s prizadevanjem: imeti svoj cilj; strateški, vzgojni cilj; njegovi visoki cilji; cilj življenja; postavil si je za cilj, da zmaga; ne izbira sredstev za dosego cilja / neprav., v prislovni rabi kopati jarke v cilju izsuševanja terena zaradi izsuševanja
  3.      cimbelíkati  -am nedov. () redko zvoniti z malim zvonom: cimbelika za zadnjo uro
  4.      cimbelínkanje  -a s () glagolnik od cimbelinkati: nenadoma se zasliši cimbelinkanje
  5.      cimentírati  -am dov. in nedov. () uradno označiti mero na posodi: cimentirati steklenico // uradno potrditi te mere: od časa do časa cimentirajo posode cimentíran -a -o: cimentiran kozarec, sod
  6.      cín  -a m ( ) kem. bela, lahko taljiva kovina; kositer: zaliti s cinom / vrči iz cina
  7.      cíncanje  -a s () glagolnik od cincati: povedati kaj brez cincanja; končno je napravil konec cincanju; nič cincanja, zdaj gre zares / po dolgem cincanju je voz dosegel gorski prelaz
  8.      cíncati  -am nedov. () 1. pog. omahovati, pomišljati se: nekateri so dolgo cincali, preden so se odločili; ekspr. kaj toliko cincaš, naredi! 2. slabš. počasi hoditi ali voziti se: dobro uro bova cincala do vrha; že od jutra se cincamo z vlakom // redko klecajoče hoditi: pes cinca po treh nogah 3. redko majati se sem in tja: sključen voznikov hrbet cinca na vozu / konj cinca z glavo / preh. božala in cincala je otroka
  9.      cinemaskop  tudi cinemascope -a [cinemaskóp tudi cinemaskòp -ópa in sinemaskóp tudi sinemaskòp -ópa] m (ọ̑; ọ́) snemanje filma z eno kamero in dodatnim objektivom ter ustrezno projiciranje na široko platno: cinemaskop je pridobitev za filmsko tehniko / žarg. posneti film v cinemaskopu cinemaskopski tehniki // tako posnet film: ameriški cinemaskop Mladi levi; neskl. pril.: barvni cinemaskop film; cinemaskop aparatura
  10.      cingljávček  -čka m () ekspr. kozarec, ki pri trkanju cinglja, zveni
  11.      cíngulum  -la in -a m () rel. pas za prepasovanje duhovniške ali redovniške obleke: prepasati se s cingulom ◊ med. obveza za prsni koš
  12.      cínik  -a m (í) 1. ciničen človek: postal je popoln cinik; imajo ga za cinika / ekspr.: ti si cinik; ne bodi tak cinik 2. filoz. pristaš filozofske smeri po Sokratu, ki se je zavzemala za skromno in asketsko življenje; kinik: grški ciniki
  13.      cíniti  -im nedov.) prekrivati kovino s tanko plastjo kositra: ciniti jekleno pločevino // zadelovati, zalivati s kositrom: ciniti posodo, ki pušča
  14.      cìnk  medm. () posnema glas pri udarcu po steklu, po zvončku: cink cink, so zazveneli kozarci / cink cingel, cink cangel
  15.      cínkati 2 -am nedov. () dajati kratke, cingljanju podobne glasove: za ovinkom je cinkal tramvajski zvonec
  16.      cínkov  -a -o prid. () nanašajoč se na cink: cinkova ruda / cinkova pločevina / cinkova bela barva oljnata bela barva iz cinkovega belila; cinkovo belilo iz cinka pridobljen bel prah za oljnato belo barvomin. cinkova svetlica najvažnejša cinkova rudnina; tisk. cinkova plošča plošča za ofsetni tisk
  17.      cinóbrov  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na cinober: cinobrova ruda / cinobrova barva cinóbrovo prisl.: cinobrovo rdeči žarki zahajajočega sonca
  18.      cionístičen  in sionístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na cioniste ali cionizem: cionistične organizacije
  19.      cionízem  in sionízem -zma m () gibanje med Židi za obnovitev samostojne države v Palestini: cionizem je nastal konec 19. stoletja // nav. slabš. nacionalistično gibanje za uveljavljanje židovstva
  20.      cípela  -e ž () nav. mn., zastar. čevlji, navadno nizki: hoditi v lepih, rumenih cipelah
  21.      cíproš  -a m () nar. ciprje: Ko ciproš zacveti, so naše frate rdeče (J. Glazer)
  22.      círca  in círka [cirka] prisl. () približno, okoli: znižati stroške za circa [ca.] 20 %
  23.      círculus vitiósus  círculusa vitiósusa [cirkulus viciozus] m (-ọ̑) knjiž. proces, pojav, pri katerem posledice rodijo nove vzroke, začarani krog: izmotati se iz circulusa vitiosusa; brezupen circulus vitiosus
  24.      cirílica  -e ž () 1. pisava vzhodnih in dela južnih Slovanov: knjiga je tiskana v cirilici; pisana cirilica dela učencem težave 2. pog., slabš. srbskohrvatski jezik, srbohrvaščina: klel je v cirilici
  25.      círk  -a m () geogr. zgornji, polkrožno zaključeni del ledeniške doline; krnica

   7.926 7.951 7.976 8.001 8.026 8.051 8.076 8.101 8.126 8.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA